»Spominjajte se svojih predstojnikov« — Watchtowerjeva SPLETNA KNJIŽNICA

»Spominjajte se svojih predstojnikov«

»Spominjajte se svojih predstojnikov, ki so vam oznanjali Božjo besedo; opazujte konec njihovega življenja in posnemajte njihovo vero.« (Hebrejcem 13:7, NS)

1. Kaj se je zgodilo koncem 19. stoletja v zvezi s pravim čaščenjem in kako so kristjani izbirali starešine?

V ZADNJI četrtini 19. stoletja je mala skupina predanih Raziskovalcev Biblije, ki je bila povezana s Charlesom Taze Russellom v Pittsburgu (Pennsylvania), obnovila pravo čaščenje. Najprej so želeli obnoviti pravi biblijski nauk, brez babilonskih izročil in filozofije. Začetni proces obnavljanja pa je bil počasnejši na področju skupščinske organizacije. Čeprav so Raziskovalci Biblije imeli starešine in diakone (sluge pomočnike), so v nekaterih stvareh še vedno prevladovale zamisli lažne religije. Na začetku 20. stoletja so torej skupščine z volitvami izbirale starešine, enostavno z dviganjem rok.

2. Katero visoko merilo je bilo kljub vsemu postavljeno glede starešin med Jehovinim narodom?

² Čeprav je bilo tako, pa so vseeno imeli visoka merila. V Stražnem stolpu od 1. novembra 1909, na strani 325 (v angl.) piše: »Pri izbiranju starešin bi posvečeni naj mislili na odgovornosti, ki so pred njimi, in niti enega glasu se ne bi smelo dati brez temeljitega premisleka Božje volje in brez molitve za Božje vodstvo.« V članku so se poudarile tri značilnosti dobrega starešine: (1) Moral je biti vešč učenja (2) moral je učiti resnico in ne zmote; (3) ponižnost (skromnost) in pobožnost sta »najvažnejši in glavni pogoj za starešinstvo«.

Obnovljen teokratični red

³ 1919. leta je bil storjen prvi korak obnove teokratičnega imenovanja starešin. Skupščine se je prosilo, naj priporočijo gorečega brata za službenega »upravnika«, ki naj bi prevzel vodstvo v oznanjevanju. Kot takšen bi bil neposredno imenovan od Skupnosti Stražnega stolpa in ne bi bil izvoljen. Bil bi zakonit predstavnik maziljene skupščine. Zatem so bili leta 1932 izbrani starešine, ki so sodelovali s službenim »upravnikom«, zamenjani s službenim odborom zrelih bratov, ki so v skupščini imeli razne službene položaje, izbirala pa jih je še vedno skupščina. Opustili so izraz »starešina« v korist »sluge družbe (skupščine)«, »sluge za biblijski študij« itd.

⁴ Vse do 1938. leta volitev niso odpravili. Šele tedaj je namreč bilo pojasnjeno, da je vodilno telo pristojno za imenovanje po vseh krščanskih skupščinah po vsem svetu. Od tedaj dalje je Skupnost neposredno postavljala sposobne može kot »sluge« za različne dolžnosti v skupščinah. V Stražnem stolpu od 1. februarja in 1. marca 1972 pa je bilo jasneje razloženo, kakšne so vloge starešin in nadzornikov. Zapisani so upravičeni razlogi za ponovno uporabo biblijskih izrazov, kot so starešine (presbyteros) in nadzornik (episkopos).

5. a) Zakaj je treba biti pri predlaganju starešin še posebej oprezen? b) Kaj je treba pri tem upoštevati?

⁵ Še enkrat so bila poudarjena visoka merila, postavljena po svetem duhu in zapisana v Božji besedi. Zakaj? Da bi bil starešina vreden spoštovanja, mora ‚prevzeti vodstvo‘ v krščanskem življenju in službi, preden je sploh predlagan in imenovan. (Hebrejcem 13:7, 17) Zato se starešine ne bi smeli prenagliti pri predlaganju novih starešin. (1. Timoteju 3:6; 5:22) Ne pozabi, da se često porabi več časa in da se več razpravlja pri brisanju neprimernega starešine kot pa pri predlaganju njegovega imenovanja. Dodatna smernica, ki ji je treba pri tem slediti, je ta, ali skupščina še pred imenovanjem gleda na nekega brata kot na starešino. Ali si je pridobil spoštovanje skupščine, ker izpolnjuje biblijske pogoje tako, da se v tem pogledu ne dvomi v njegovo priporočilo?

»Svoji hiši dober gospodar«

6. Naštej nekaj pogojev za starešino v zvezi z njegovo družino!

⁶ Preglejmo na kratko nekaj pogojev za starešino, ki jih je zapisal Pavel, in poglejmo, kaj bi pomenili danes:

»Če je kdo brez graje, mož ene žene in ima verne otroke, ki niso razuzdani ali neposlušni.« (Titu 1:6, NS)

»Predstojnik (nadzornik, NS) mora torej biti... svoji hiši dober gospodar, ki ima otroke v pokorščini, z vso dostojnostjo (resnostjo, NS). Ako pa kdo lastne hiše ne zna vladati, kako bo skrbel za Božjo cerkev (skupščino, NS)?« (1. Timoteju 3:2, 4, 5, EI)

7. Kakšen občutek za ravnovesje mora imeti starešina glede odgovornosti do družine in skupščine?

⁷ Zahteva ali pogoj, da pravilno skrbe za svoj dom, je za mnoge starešine izziv. Kako lahko starešina prednjači v skupščini, če zanemari duhovne in čustvene potrebe svoje žene in otrok? To ni lahko. Gotovo je potrebna duhovna zrelost, da bi bil uravnovešen v teh odgovornostih. Včasih potrebujejo in zahtevajo člani skupščine čas in pozornost, ki bi ga po pravilu starešina moral dati svoji družini. Zakaj je tako pomembna njegova skrb za družino? Če zanemari družinske odnose ali postanejo njegovi mladoletni otroci, ki jih vzdržuje, duhovni prestopniki, tedaj ni več, kljub vsem svojim sposobnostim in gorečnostjo, primeren za starešino. Zapomniti si torej moramo, da se pastirska služba prične doma! Da je uravnovešen, se mora pokazati tako glede družine kot skupščine. (Efežanom 5:28—33; 6:4; 1. Timoteju 5:8; 1. Petrov 3:7)

Ne svojevoljen, temveč razumen

8., 9. Kakšne lastnosti bi še moral pokazovati starešina v svojih odnosih z drugimi?

⁸ Drugi niz pogojev se v precejšnji meri nanaša na njegovo ravnanje z drugimi starešinami in v skupščini nasploh. Pavel to v pismu Titu in Timoteju takole pojasnjuje:

»Nadzornik mora kot Božji oskrbnik biti brez graje, ne svojevoljen, ne togoten,... ne pretepač,... ki se zna obvladati.« (Titu 1:7, 8, NS)

»Ne pretepač, ampak zmeren, ne bojevit.« (1. Timoteju 3:3, NS)

⁹ Te zahteve pokazujejo, da mora biti starešina osebnost, ki je podobna Kristusovi. To je gotovo visoko merilo. To merilo pa je seveda enako za vse kristjane! Mi vsi moramo posnemati Kristusa, kar pomeni, da moramo biti miroljubni. (1. Korinčanom 11: 1) Biblijski pisec Jakob je to takole izrazil: »Modrost, ki je od zgoraj, je najprej čista, potem miroljubna, zmerna, pripravljena ubogati, polna usmiljena in dobrih sadov.... Sad pravičnosti pa se seje v miru tistim, ki delajo za mir.« (Jakob 3:17, 18, NS)

10., 11. a) Kako lahko stališča starešin vplivajo na skupščino? b) Kaj bi moralo prevladati celo tedaj, kadar so mnenja različna?

¹⁰ Ali mi kot starešine, ‚delamo za mir‘? Noben starešina si ne bo želel biti kriv za prepir ali spor. Starešinstvo mora biti v tem dober zgled. Zato skupščine ne bodo pretresali prepiri med starešinami. Vsi bi si morali zapomniti Pavlove besede: »Hočem torej, naj možje na vsakem kraju molijo, povzdigujoč čiste roke, brez srda in prepirljivosti.« (1. Timoteju 2:8, EI)

¹¹ Včasih se bodo pojavila različna mnenja. Razumen moški ne bo, čeprav je močna osebnost, svojevoljen in uporen. Popustil bo, kadar ne gre za biblijska načela. In tudi kadar gre za ta načela, bo naredil pametno, če se bo obvladal. Spomnil se bo načela iz 1. Korinčanom 13:4, 5, da se ljubezen ‚ne da izzvati‘. (Kološanom 3:12—14)

Ki se trdno drži zanesljive besede

12. Katero nadaljnjo tudi važno zahtevo poudarja Pavel?

¹² Kaj bo pomagalo starešini, da bo še naprej razvijal potrebne sposobnosti? Kaj pravzaprav lahko stori, da tega razvoja v nekaterih primerih ne bo zadržal? Odgovor najdemo v Pavlovih besedah:

»Trdno se drži zanesljive besede, ki je v skladu z naukom, da bo zmožen z zdravim poučevanjem tako opominjati kot karati tiste, ki nasprotujejo.« (Titu 1:9, NS)

»Sposoben za poučevanje.« (1. Timoteju 3:2, EI)

13. Zakaj bi morali starešine posebej posvetiti pozornost svojemu duhovnemu zdravju?

¹³ Kaj lahko naredi starešina, da bi se »trdno držal zanesljive besede« in bil ‚sposoben poučevati‘? Najprej si mora vzeti čas in redno preučevati Biblijo. Sem spada pripravljanje za krščanske sestanke in govore, ki jih ima na sestankih. Njegovemu duhovnemu zdravju bo samo koristilo, če se ne pripravlja površno. Tako na primer lahko najde in podčrta odgovore v Stražnem stolpu v kratkem času — ampak ali to pomeni, da je gradivo res preučil? Ali povsem razume razvoj teme? Je prebral vse navedene biblijske stavke, da bi ugotovil, na kaj se nanašajo? To je očitno nemogoče, če je odgovore v naglici samo podčrtal. Tako za privatno preučevanje kot za družinski študij je potreben čas. (Jozua 1:8; Psalm 1:2; 77:6, 12)

14. Kaj lahko naredi starešina, da bi se izboljšal v spretnosti poučevanja?

¹⁴ Nadalje pa bi moral, ker je pač prezaposlen in ima malo časa za vse, kot starešina posvetiti posebno pozornost krščanskim publikacijam in člankom, ki so v neposredni zvezi z njegovo ‚spretnostjo poučevanja, opominanja in karanja‘. Enostavna pomoč v tem pogledu je urejena in dobra knjižnica. Starešina bi moral še posebej hitro najti točne biblijske podatke in to pomeni, da mora imeti popis izdane biblijske literature. Zakaj je to tako važno? Apostol je pisal: »Pazi nase in na poučevanje: vztrajaj v tem. Če boš namreč tako ravnal, boš zveličal (rešil, NS) sebe in tiste, ki te poslušajo.« (1. Timoteju 4:16, EI)

15. Zakaj je nebiblijski nasvet tvegan?

¹⁵ Da, v nasvetu starešine je lahko življenje in rešitev. V vprašanjih, kjer gre za splav, transfuzijo krvi in krščansko nevtralnost, lahko ima starešina globok vpliv — dober ali slab — na svojo in tujo vest, kot tudi na odnos ljudi do Jehove. Zato lahko vidimo, da ni modro odgovoriti na vprašanja, kadar nismo popolnoma prepričani, kaj o tem govore biblijska načela. Nasvet, ki nima zdrave biblijske osnove, lahko povzroči nepopravljivo škodo. (Filipljanom 1:9, 10)

16. Zakaj so nekateri hudo grešili; je to mala stvar?

¹⁶ Nadaljnji razlog, zakaj mora starešina skrbeti zase, pa je potreba, da ima in obdrži tesen odnos z Jehovo. Žalostno je, da so nekateri starešine ta odnos tako zanemarili, da so krivi greha, kot je prešuštvo. Kako je to mogoče? Preprosto tako, da so se Jehova in njegove obljube — oddaljili. Njihov duhovni pogled je postal nejasen in prevladale so sebične telesne želje. Nekoliko starešin se je pregrešilo zoper zakonsko obljubo, ni jim bilo mar niti tega, da so osramotili Jehovino ime in zadali bolečine svojim dragim. Gotovo so bili takšni možje vzrok spotike. Njihov greh se ne da zlahka opravičiti ali pozabiti, samo zato, ker živimo v dobi spolne svobode. (Matevž 13:41; 18:7—9; Hebrejcem 13:4)

Zvesti starešine in njihove žene

17. Kakšen izreden zgled daje večina starešin?

¹⁷ Priznati pa se mora, da starešine, z redkimi izjemami, po vsem svetu trdno stoje na strani čistosti in resnice. Njihov odličen zgled v več kot 45 000 skupščinah je izvor spodbud za Božji narod. V teh ‚kritičnih časih, s katerimi se težko shaja‘, so marljivi nadzorniki zaposleni dan in noč, kot je bil zaposlen apostol Pavel. (2. Timoteju 3:1; Dejanja apostolov 20:31) Ti starešine voljno obiskujejo duhovno bolne na njihovih domovih, ne glede kako daleč je to in kakšno je vreme. In kako lepo je, da ti »starejši možje« redno prednjačijo v službi oznanjevanja!

18. Kakšno vlogo imajo v skupščini žene starešin?

¹⁸ Pravtako zelo cenimo žrtve, ki jih morajo včasih prinašati žene starešin! Včasih ostajajo te žene doma, medtem ko njihovi možje obiskujejo posebne sestanke ali so na pastirskih obiskih. Tu in tam se dogaja, da morajo opustiti še tako skrbno pripravljen načrt zaradi nujnega problema v skupščini. Da, tem sestram gre zahvala tudi zato, ker so obzirne in od svojih mož ne poskušajo izvedeti zaupnih stvari. Starešinam izkazujejo spoštovanje in so skupščini v oporo. (Primerjaj Rimljanom 16:12; Titu 2:3—5.)

19. a) Kaj pomeni biti starešina? b) Kaj bi se lahko vprašali predani moški, ki niso starešine?

¹⁹ Ko danes ponovno pregledujemo vlogo starešin v krščanski skupščini in vidimo, da jih velika večina požrtvovalno prevzema vodstvo, so naša srca radostna in hvaležna Jehovi, ker je vpeljal to ljubečo ureditev. Sposobni možje, ki cenijo duhovne vrednosti, so se dali na razpolago skupščini! Zato je Pavel lahko rekel Timoteju: »Če kdo hrepeni po predstojniški službi, si želi dobro delo.« To ‚dobro delo‘ ne pomeni položaj, moč in prestiž, kot je to primer v takoimenovanem krščanstvu. Ne, to pomeni nesebičnost, žrtve in služenje. Če si predan in krščen moški, pa še nisi starešina, ali si voljan iz čistih nagibov težiti za to odgovornostjo? (1. Timoteju 3:1, EI; Lukež 17:10)

20., 21. a) Kako bi morali gledati na zveste starešine v skupščini? b) Kaj še pokazujemo, če delamo tako?

²⁰ V skupščini se takšne, ki zvesto prevzemajo vodstvo, spoštuje. Zvesti člani skupščine se radi odzivajo na njihov prijazen zgled in ubogajo Pavlov nasvet: »Spominjajte se svojih predstojnikov, ki so vam oznanjali Božjo besedo; opazujte konec njihovega življenja in posnemajte njihovo vero. Poslušajte tiste, ki so prevzeli vodstvo, in jih ubogajte, ker oni bedijo nad vašimi dušami kot taki, ki bodo dajali odgovor; da to delajo z veseljem in ne zdihovaje, ker bi vam to moglo škodovati.« (Hebrejcem 13:7, 17, NS)

²¹ Da, ubogajmo vsi teokratično ureditev in spoštujmo starešine, ki iskreno prevzemajo vodstvo, tako da bodo to lahko delali z veseljem in ne zdihovaje. Če bomo delali tako, bomo pokazali, da spoštujemo tudi vrhovnega nadzornika Jehovo in njegovega pooblaščenega nadzornika, Jezusa Kristusa. (1. Petrov 2:25; Razodetje 1:1; 2:1—3:22)

Se spomniš?

◻ Kakšno visoko merilo se je zahtevalo od ‚izvoljenih starešin‘?

◻ Kaj je narejeno od 1919. do 1938. leta, da bi se obnovil teokratični red v krščanski organizaciji?

◻ Kakšno ravnovesje mora ohraniti starešina, da bi izpolnil svoje odgovornosti do družine in skupščine?

◻ Kakšne izredne lastnosti morajo pokazati starešine v ravnanju z drugimi?

◻ Zakaj je važno, da se starešina ‚trdno drži zanesljive besede‘?

◻ Zakaj bi morali biti hvaležni, da imamo v skupščini starešinsko ureditev?

[Slika na strani 24]

Starešina modro porabi svoj čas, ko gre z družino na oznanjevanje

[Slika na strani 26]

Pravtako si vzame čas, da se sprosti v družbi svoje družine