Potresi — znamenje konca?

MED grčastimi oljkami nad Jeruzalemom so bili skupaj z Jezusom štirje možje; premišljevali so. Tisti dan so že slišali, kako je njihov vodja, Jezus Kristus, napovedal uničenje Jeruzalema in njegovega templja, ostal naj ne bi ‚kamen na kamnu‘. Začudeni so ga vprašali: »Kdaj bo to?« Zelo jih je zanimalo, kaj bo odgovoril. Njegov odgovor pa bi moral še veliko bolj zanimati nas danes.

Apostole je najbolj zanimalo preteče uničenje Jeruzalema. Zanimalo pa jih je tudi, kdaj bo Jezus ponovno prišel v kraljevski slavi in kdaj naj pričakujejo konec hudobne ureditve. Zato so ga vprašali: »Kaj bo znamenje prihodu tvojemu in koncu sestava stvari?« (NS) Jezusov odgovor je njegove učence v prvem stoletju zadovoljil. Njegov odgovor o »znamenju« pa lahko zadovolji tudi današnje učence, ki želijo doživeti konec hudobije, saj se to znamenje spolnjuje v našem času.

Znamenje, o katerem je govoril Jezus, je posebej značilno in zlahka se ga ‚vidi‘. To ni neka skrita, nejasna stvar. Poglej, kaj je še rekel Jezus: »Vstane namreč narod proti narodu in kraljestvo zoper kraljestvo, in bodo lakote in potresi po raznih krajih.« (Matevž 24:7) Ljudstva vedo, kdaj izbruhne vojna. Kadar so ljudje lačni — in stradajo, to vedo. In ko potres premika tla pod tvojimi nogami, ti to veš, ker je potres najstrašnejši naravni dogodek. Potresi in drugi dobro znani pojavi, ki udarjajo ljudi ene generacije, so »znamenje«. (Matevž 24:3, 4) Oglejmo si en del tega »znamenja« — potrese.

Potresi — kaj je s tem mislil Jezus?

Jezus ni bil seizmolog. Jezus je bil oznanjevalec in učitelj, tudi prerok. Ker je imel »svetega duha« in ga je vodila Jehovina dejavna moč, je Jezus lahko napovedal glede potresov in drugih značilnosti »znamenja«. (Lukež 4:1; Janez 8:28)

So se Jezusove besede spolnile v prvem stoletju? Da. Biblijska in svetovna zgodovina poročata o številnih potresih med letom 33 n.št., ko je izrekel to prerokbo, in uničenjem Jeruzalema leta 70. Jeruzalem sta v dneh Jezusovega prerokovanja zadela dva potresa. (Matevž 27:51; 28:2) Biblijski pisec Lukež je zabeležil, da je bil sedemnajst let pozneje potres v Filipih. (Dejanja apostolov 16:26) Razen tega nebiblijski zgodovinarji pokazujejo, da je bilo v tem časovnem razdobju vsaj šest večjih potresov v tem delu Zemlje. (Glej Tabelo I.)

Kaj je bilo posebnega na potresih v prvem stoletju? Je bilo poročilo o kakšnem potresu nenavadna vest za kristjane v prvem stoletju? Odgovor na ta vprašanja nam lahko pomaga, da bomo razumeli pomen potresov v naših dneh.

Ker je področje okoli Sredozemlja, vključno Jeruzalem, v pasu zmerno aktivnih potresov, so bili nestalnost zemeljske skorje in potresi za prebivalce tega področja v prvem stoletju nenavadni dogodki. Velika dolina reke Jordan in Mrtvo morje, in prečna prelomnica, ki tvori jezreelsko ravnino med Galilejo in Samarijo, pa so na primer znani po potresih že pred prvim stoletjem. (Amos 1:1; Zaharija 14:5)

Potresi sami po sebi ne bi Jezusovi prerokbi o »znamenju« za približevanje konca Jeruzalema dali poseben pomen, kot visoka temperatura ne bi pomenila neke določene bolezni, če ne bi bilo še drugih znakov. Zato je Jezusovi prerokbi o potresih dodan poseben pomen s tem, kar se je zgodilo v spletu vseh značilnosti »znamenja«. Tudi kristjani v prvem stoletju so pričali o tem sestavljenem »znamenju« napovedanih dogodkov in se nanj odzvali.

Potresi v našem času

Ali se Jezusova napoved potresov spolnjuje v 20. stoletju? Z drugimi besedami — ali so bili v tem času veliki potresi, ki kažejo, da živimo na »koncu sestava stvari«? Dejstva dokazujejo, da je to stoletje bilo veliko potresov. Zemljo letno zadene več kot 1 milijon potresov, od katerih jih je kakšnih 1000 s pogubnimi sunki.

Nekateri seizmologi trde, da je sedaj Zemlja v razdobju aktivnih potresov. Prof. Keiiti Aki z Oddelka za preučevanje Zemje in planetov pri Institutu za tehnologijo v Massachusettsu je rekel, na primer, da so »v zadnjih sto let očitno močni in pogostni potresi«, čeprav pravi, da je bilo tudi razdobje med leti 1500 in 1700 n.št. aktivno glede potresov.

V italijanskem časopisu Il Piccollo od 8. oktobra 1978 je Geo Malagoli zapisal:

»Statistični podatki kažejo, da živi naša generacija v nevarnem razdobju visoke seizmične aktivnosti. Po zanesljivih virih je v razdobju 1059 let (od 856 do 1914) samo 24 velikih potresov terjalo 1 973 000 žrtev. Toda v zadnjih nesrečah je samo v 63 letih izgubilo življenje 1 600 000 ljudi v 43 potresih, ki so bili med leti 1915 in 1978. Ta dramatični porast števila potresov še bolj poudarja drugo priznano dejstvo, da je naša generacija v mnogih stvareh nesrečna.«

Jezus je napovedal, da bo »konec sestava stvari« značilen po »potresih po raznih krajih« in po Lukeževem poročilu, po »velikih potresih«. (Matevž 24:3, 7; Lukež 21:11) Lahko to potrdi generacija, ki je živela leta 1914 in od katerih jih še vedno mnogo živi? Dejstva odgovarjajo: Da! (Glej Tabelo II.) Očividci potresov pa niso samo predstavniki te generacije, temveč največje število ljudi v zgodovini. (Matevž 24:34) Človeštvo se danes bolj kot kdajkoli prej zaveda dejstva splošne aktivnosti potresov in njihovih posledic.

Po čem se računa, da je potres »velik«? Njegova intenzivnost ali obseg, ki se meri po Merkalijevi ali Richterjevi lestvici? Ali pa po obsegu materialne škode in po tem, koliko ljudi je zanj slišalo? Iz tabele III. se vidi, da je število izgubljenih človeških življenj v potresih poraslo od 1914. leta. Res je sicer, da so bili nekateri veliki potresi globoko v oceanih in so le malo vplivali na človeška življenja in posest. Toda, da bi se določila sodobna spolnitev Jezusove prerokbe, se ne bi smeli osredotočiti samo na moč potresov po Richterjevi ali kakšni drugi lestvici, temveč na obseg škode in število žrtev.

Jasen del »znamenja«

V časopisu Europe (julij-avgust 1980) je pisalo: »V tem stoletju je v potresih izgubilo življenje kakšnih 1 600 000 ljudi. Samo v Evropi je bilo 120 000 mrtvih.« Ko svetovno prizorišče primerjamo z Jezusovimi besedami, lahko potrdimo, da so potresi »po raznih krajih« in to celo »veliki potresi«. Ali je katerakoli generacija v preteklosti doživela takšne strašne potrese kot so prizadeli človeštvo od 1914. leta sem? Statistični podatki pokažejo, da ne.

Ampak nekateri bodo rekli: »To je zato, ker je sedaj na Zemlji več ljudi.« Res je, da se je človeštvo pomnožilo, toda to Jezusove prerokbe ne razveljavi. To jo le še poudari, ker imamo zato še več razlogov, da poslušamo njegove besede. Zakaj? Zato, ker živi 2 milijardi ljudi, ali okoli polovica svetovnega prebivalstva v predelih, ki so ogroženi zaradi potresov. Poleg tega so zaradi hitrega obveščanja in finih seizmografov ljudje seznanjeni o potresih bolj kot kdajkoli prej, celo tisti, ki moči potresa še nikoli niso osebno doživeli. Zato potresi vplivajo na več ljudi kot kdajkoli prej, več ljudi je vznemirjenih. In ker vidijo, kako se spolnjujejo še druge značilnosti »znamenja« na eni generaciji, bi jih to moralo spodbuditi k ukrepanju. Kdo bi se torej lahko izgovarjal, da ni seznanjen z »znamenjem (Jezusove) prisotnosti in koncem sestava stvari«?

Ali si opazil, da potresi bolj vplivajo na človeško življenje od 1914. leta sem? In ali si istočasno s tem opazil še druge značilnosti »znamenja«, kot so vojne, lakote in porast nezakonitosti? Če je tako, tedaj brez dvoma želiš o tem več izvedeti, in sicer, kaj je Jezus napovedal za neposredno prihodnost. Jehovine priče ti bodo rade pomagale, da skupaj preiščete te pomembne stvari.

[Tabela na strani 5]

Tabela I

Nekaj potresov med letom 33. in 70. n.št.

LETO KRAJ

33 Jeruzalem

33 Jeruzalem

okoli 46 Kreta

okoli 50 Filipi

51 Rim

53 Apam Ea

60 Laodiceja

63 Pompeji

okoli 67 Jeruzalem

[Tabela na strani 6]

Tabela II

Nekaj velikih potresov v letih 1914. do 1982.

(nepopoln seznam)

1915 Avezzano, Italija 29 970

1920 Kansu, Kitajska 200 000

1923 Kanto, Japonska 142 800

1932 Kansu, Kitajska 70 000

1934 Bihar-Nepal, Indija 10 700

1935 Quetta, Pakistan 60 000

1939 Čilan, Čile 30 000

1939 Erzincan, Turčija 30 000

1950 Assam, Indija 20 000

1960 Agadir, Maroko 12 000

1962 severozahodni Iran 12 230

1968 severovzhodni Iran 11 500

1970 severni Peru 66 700

1972 Managua, Nikaragua 10 000

1976 Gvatemala (mesto), Gvatemala 23 000

1976 T’angshan, Kitajska 800 000

1978 severovzhodni Iran 25 000

Veliki potresi so bili še na kakšnih 33 krajih.

[Tabela na strani 6]

Tabela III

Žrtve potresov

(ocena upošteva žrtve v 1122 letih)

Do 1914 — letno 1 800

od 1914 — letno 25 300

[Zemljevid na strani 6]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Vsi kontinenti udarjeni s potresi

AFRIKA

EVROPA

AZIJA

S. AMERIKA

J. AMERIKA

AVSTRALIJA