Bežite, dokler je še čas!

KO JE Jezus napovedal propad hebrejske verske ureditve v prvem stoletju, je mislil še na nekaj drugega, veliko večjega. Vedel je, da bo to predpodoba tistega, kar se bo zgodilo v veliko večjem obsegu v »poslednjih dneh« (EI) tega sedanjega sestava. (2. Timoteju 3:1—5; Matevž 24:3)

Zakaj smo lahko prepričani, da ima to še nadaljnjo veljavo? Jezus je v svoji prerokbi povedal, da bo v prihodnosti prišel z ‚veliko močjo in slavo‘. Tedaj bodo ‚jokali vsi rodovi na zemlji‘ zaradi katastrofe, ki jih bo doletela. (Matevž 24:30, EI) To pa se ni zgodilo, ko sta bila v prvem stoletju opustošena Jeruzalem in Judeja. Lukež je to isto prerokbo, ki v njej citira Jezusove besede, zapisal takole: »Jeruzalem bodo teptali pogani, dokler se ne dopolnijo časi poganov.« (Lukež 21:24)

Kakšen, oziroma kateri »Jeruzalem« bi to bil? Kdaj se končajo ti »časi narodov«?

»Sveti kraj« in »gnusoba razdejanja«

Božje Kraljestvo je v Jeruzalemu vladalo od leta 1070 do 607 pr.n.št. Predstavljalo je Božjo suverenost na Zemlji. Toda to Davidovo dinastijo so premagali Babilonci. Do današnjega dne v dobesednem Jeruzalemu ni ponovno zavladalo nobeno kraljestvo. Jeruzalem pa so vseeno prenehali teptati v tem pogledu: Božja suverenost sedaj vlada po ‚nebeškem Jeruzalemu‘ — obljubljenem kraljestvu Mesije, Jezusu Kristusu. Biblijski časovni razpored, spolnitve prerokb in pričevanja zgodovinarjev — vse to poudarja, da je leto 1914 označilo konec »časa narodov« in začetek razdobja, v katerem bo ‚narode strah‘. (Hebrejcem 12:22; Lukež 21:24—26; Razodetje 11:15)

Sedaj je na ‚svetem kraju‘ »nebeški Jeruzalem«, ki ga na Zemlji zastopajo maziljeni kristjani. Priznavajo to narodi sveta? Ravno nasprotno! Leta 1919 so osnovali osmega biblijskega kralja, ki so ga vodilni duhovniki proglasili za »politični izraz Božjega Kraljestva na Zemlji«. Verski voditelji so tudi ponovno pojavitev leta 1945. tega kralja opisali kot ‚edino upanje za trajni mir‘. Duhovništvo je torej postavilo to človeško nadomestilo na »sveti kraj« do katerega ima sedaj pravico samo Božje Kraljestvo. To je vsekakor »gnusoba« v očeh Boga in vseh pravicoljubnih ljudi!

Vendar »gnusoba«, ki vključuje veliko narodov, sedaj, ko se približujemo času, ki ga je Bog določil za uničenje hudobnega sveta, postaja nevarna religiji. Zakaj? Močni in ugledni člani osmega biblijskega kralja iz ateističnega tabora si svojijo področje religije. Še posebej so postale te ateistične sile nevarnost za nadaljnje delovanje krščanskih religij, tako na primer na Kitajskem, v Sovjetski zvezi in v drugih vzhodnoevropskih državah. Te članice osmega biblijskega kralja, ki težijo za oblastjo, sedaj ogrožajo »sveti kraj«, katerega si lasti krščanstvo. To predstavlja vse, kar imajo krščanske religije za sveto — njihovo področje delovanja, njihove organizacije, cerkvene zgradbe in drugo premoženje in tudi ‚pravico‘, da vladajo nad življenjem svojih ljudi. Kakšen pa bo izid tega izziva?

Prerokba pravi, da bo sodobni opustoševalec, osmi biblijski kralj, oziroma ‚divja zver s sedmimi glavami in deseterimi rogovi‘, krivo religijo ‚opustošil in slekel‘ ter jo ‚sežgal v ognju‘. (Razodetje 17:3, 16) Tega ne bodo storili, ker bi ljubili Boga; stari Rim tudi ni zato ukrepal. Sodobna »gnusoba razdejanja« šteje sedaj veliko narodov, ki sovražijo Boga, njegovo kraljevsko vladavino in narod, ki ima Božje, Jehoviho ime. Gotovo je, da je ta sodobni uničevalec del sedanjega sestava, ki mu upravlja satan, hudič. (Lukež 4:5—8; 2. Korinčanom 4:4; Matevž 6:9, 10)

‚Bežite v gore‘

Ko se je osmi biblijski kralj leta 1945 ponovno pojavil, je že imel v svoji sredini ateistične narode. Zato je bilo znamenje, oziroma opozorilo Jezusa, da naj pošteno misleči ljudje ‚zbeže v gore‘, še močnejše. (Matevž 24:16; Razodetje 7:9, 10; 18:4)

Kaj so danes te simbolične gore? To je Božje zavetje ali Jehovina priprava, da bi zaščitil svoj narod na zemlji v času »velike stiske«, opisane v Razodetju 7:1, 14. Te gore so Jehovina teokratična organizacija, ki jo danes na Zemlji zastopa prava krščanska skupščina. (1. Timoteju 3:15) Ta skupščina pravilno časti Boga na »gori hiše Jehovine« v teh »poslednjih dneh«. (Izaija 2:2, 3) Podobno piše v Pregovorih 18:10: »Stolp močan je ime Jehovino: tja priteče pravični in je na varnem.«

Bežati v Božjo organizacijo, ki poudarja čisto čaščenje, pomeni tudi iziti iz lažnih religij tega sveta, ter neprizanesljivo prekiniti stike z njimi. To pomeni, da je treba biti takšen kot je bil pravi Jehovin služabnik in učenec Jezus Kristus.

Ne odlašaj

Nihče bi ne smel odlašati z begom in misliti, da bo tudi danes, podobno kot je bilo pri umiku rimske vojske leta 66 n.št., dovolj časa za beg. Ne pričakuje se takšnega zgodovinskega razvoja, ker sedaj ni potrebno, da bi ljudje bežali na drugo zemljepisno področje. Namesto tega bi nam moralo zadostovati opozorilo, da se je po I. svetovni vojni pojavil osmi biblijski kralj in da je leta 1945 znova oživela »divja zver« v obliki drugega dela osmega biblijskega kralja.

Skrajno nujno je — zbežati takoj. Zakaj? Ker vse kaže, da bo »gnusoba razdejanja« skoraj opustošila »sveti kraj«, to je področje krščanstva, to pa bo označilo začetek »velike stiske«.

Ker se bo tiste, ki bodo preživeli, poiskalo pred začetkom »velike stiske«, Jehovi ne bo treba dopustiti dolgotrajnega »obleganja«. Res je, da bo to, kot je napovedal Jezus, največja stiska v vsej človeški zgodovini, toda to bo sorazmerno kratko razdobje, ker bo ‚okrajšano‘ kakor obleganje Jeruzalema, saj bodo Božji »izvoljenci« že prej zbežali.

»Svet gine in poželenje njegovo; kdor pa dela voljo Božjo, ostane vekomaj«, piše v 1. Janezovem listu 2:17. Zato bodo tisti, ki izvršujejo ‚Božjo voljo‘ tako da ga pravilno častijo ‚meso‘ (NS), ki se bo v tej prihajajoči »veliki stiski« rešilo. V Razodetju 7:9—17 je pokazano, da sestavljajo takšne osebe »veliko množico« iz vseh narodov.

Kaj bo s tistimi, ki ne poslušajo opozorila in se ne menijo za priložnosti, da bi zbežali na Jehovino »goro«? Na to nam jasno odgovarja prerokba iz 2. Tesaloničanom, iz prvega poglavja, od 7. do 9. vrste (EI): »Kadar se prikaže Gospod Jezus z neba z angeli svoje moči s plamenečim ognjem, ki bo kaznoval tiste, ki ne poznajo Boga in niso poslušni evangeliju našega Gospoda Jezusa Kristusa: ti bodo kaznovani z večno pogubo (uničenjem, NS).«

Da, zelo nujno je, da se posvetimo delu, ki ga je Bog namenil, da se danes izpolnjuje na Zemlji v izpolnitev Jezusove prerokbe iz Matevža 24:14; »In ta dobra vest o Kraljestvu se bo oznanjevala po vsem naseljenem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec.« (NS) Tisti, ki poslušajo in so zbežali, bodo žive priče, da je tale biblijska prerokba zanesljiva: »Jehova ne zavrže ljudstva svojega.« (Psalm 94:14) Tudi Jezus je rekel: »Kdor pa bo vztrajal do konca, ta bo rešen.« (Matevž 24:13, EI)

Čas, ko bo Bog izvršil obsodbo nad krščanstvom in njegovim »svetim krajem«, je blizu. Uničevalec bo skoraj napadel in tedaj ne bo več nobene možnosti bega v Jehovino zavetje. Si že zbežal v simbolične »gore«? Če še nisi, ne odlašaj. Ta beg je tvoje življenje. (Zefanija 1:14—18; 2:3)