Predanost — komu? in zakaj?

»Vi pa ste izvoljen rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, posebna Božja lastnina.« (1. Petr. 2:9, NS)

1., 2. a) Ali je bil Abraham Lincoln član neke cerkve krščanstva in kako se je kljub temu v svojem govoru v Gettysburgu skliceval na ljudstvo, katerega predsednik je bil? b) S katerim postopkom se odraža zaupanje tega ljudstva v Boga in kakšna bo ‚za ljudi‘ vladavina, ki bo sledila svetovni stiski?

NOBENA od vseh krščanskih cerkva ni mogla izjaviti, da je šestnajsti predsednik Združenih Držav Amerike njen član. Pa vendar je predsednik Abraham Lincoln, ki je bral Biblijo, v svojem znanem govoru v Gettysburgu 19. novembra 1863. leta izrekel naslednje značilne besede:

»Pred štiriinosemdesetimi leti so naši očetje na tej celini postavili temelj novemu narodu, spočetemu v svobodi, in posvetili trditev, da so vsi ljudje ustvarjeni enaki. ... Toda v širšem smislu mi ne moremo predati — ne moremo posvetiti — ne oboževati — te dežele. Pogumni ljudje, ki so se tukaj borili, so jo posvetili visoko preko naše moči, mi ne moremo dodati ali odvzeti. ... Za nas žive je bolje, da se posvetimo nedokončanemu delu, ki so ga ti, ki so se tukaj borili, tako plemenito pospeševali. Za nas je bolje, da se posvetimo veliki nalogi, ki je pred nami.«

² Iz tega znamenitega govora na pokopališču v Gettysburgu (Pennsylvania) so si Združene Države lažno prisvojile pravico, da so na svoj bankovec napisale geslo »Zaupamo v Boga«. Kljub predanosti predsednika in drugih Američanov temu cilju, bo »vladavina od ljudstva k ljudstvu« ‚izginila z zemlje‘. K sreči ‚za ljudi‘ to ne bo trajna nesreča, ker bo zatem vzpostavljena vzvišena Božja kraljevska vladavina pod njegovim imenovanim kraljem Jezusom Kristusom, ki bo v blagoslov vseh prebivalcev zemlje, vključno današnji ameriški celini.

3., 4. a) Kateri »narod« bo prišel na vodilno mesto? b) Katere Jehovine besede, namenjene Izraelu, je citiral Peter glede novega »naroda«?

³ Zatem bo na vodilnem mestu novo ljudstvo. Katero ljudstvo? Tisto, ki so mu namenjene navdihnjene besede: »Vi pa ste izvoljen rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, posebna Božja lastnina.« (1. Petr. 2:9 NS)

⁴ S temi besedami je apostol Peter citiral izraze, ki jih je Bog uporabljal v zvezi s svojim izvoljenim narodom, Izraelom, ki je tedaj živel ob gori Sinaj v Arabiji. O tem beremo v 2. Mojzesovi 19:5, 6: »In sedaj, če boste resno poslušali glas moj in držali zavezo mojo, bodete moja dragotina pred vsemi narodi, kajti moja je vsa zemlja; in bodete mi kraljestvo duhovnikov in svet narod.«

5. Ali besedi »posvetiti« in »predati« pomenita isto v luči uporabe teh dveh besed v Bibliji?

⁵ Nekateri prevodi prej navedenih stavkov iz 2. Mojzesove 19:6 in 1. Petrovega lista 2:9 poudarjajo izraz »svet narod« tako, da ga prevajajo s »posvečen narod« ali »predan narod«.a (Glej The Jerusalem Bible; Moffatt; Knox; The New English Bible.) Če bi Izraelci živeli po Jehovinih načelih, bi jih to izdvojilo izmed ostalih ljudstev kot posvečen narod. Bog lahko »posveti« ali »preda« eno osebo ali skupino ljudi. Dve besedi lahko z Božjega gledišča označujeta v osnovi isto stvar. Nepopolni ljudje niso sposobni nečesa »posvetiti« ali očistiti za sveti namen, vendar pa lahko pravilno in prijazno nekaj »predajo«, vključno sebe.

6. a) Kateri korak so posamezno in skupaj naredili Izraelci, ko so rekli: »Storiti hočemo vse, kar je govoril Jehova«? b) V kakšno ureditev so prostovoljno privolili?

⁶ Bog je osvobojenim Izraelcem predložil, naj bodo njegov svet narod, vendar pod pogojem, da ‚strogo poslušajo njegov glas in se držijo njegove zaveze‘. Odgovorili so: »Storiti hočemo vse, kar je govoril Jehova.« Torej so se kot posamezniki in skupnost nepreklicno predali svojemu Rešitelju, Bogu Jehovi. Čeprav jih je Jehova že izbral, ker so bili naravni Abrahamovi potomci, in jih je čudežno osvobodil iz Egipta ter prepeljal čez Rdeče morje, je vseeno čakal, da se mu bodo prostovoljno predali in ga oboževali, zaradi tega (predanja) so postali Jehovi zavezno ljudstvo. Zato beremo:

»Ko je bil namreč Mojzes vsako zapoved po postavi oznanil vsemu ljudstvu, je vzel kri telet in kozlov z vodo in škrlatno volno in z izopom ter pokropil knjigo samo in vse ljudstvo, govoreč: ‚To je kri zaveze, ki jo je vam Bog zapovedal.‘« (Hebr. 9:19, 20; 2. Moj. 24:1—8)

7. a) Kakšna je bila situacija hebrejskih generacij, ki so se rodile potem? b) Kako so lahko izgubili svojo predanost?

⁷ Generacije Hebrejcev so bile zatem rojene v tem predanem narodu, zato so bile v predanem odnosu z Bogom. Ko pa so posamezniki odrasli do dobe odgovornosti, so morali posnemati Hebrejce na gori Sinaj in v svojih molitvah iz srca in s postopki dokazati, da so dejansko predani Jehovi, da bi v tem svetem narodu ostali v pravilnem stanju. To je dejansko vključevalo dobrobit njih samih in celotnega naroda. To je res, ker Bog lahko prekliče sveti status ljudi, ki ga imajo nekateri, če so ga nevredni, in ga prenese na tiste, ki se pokažejo vredni. Zato je apostol Peter te prvotne Božje besede, namenjene naravnemu Izraelu — da bodo »kraljevsko duhovništvo in svet narod« — uporabil na nov krščanski narod, ki je nastal ob binkoštih 33. leta. Kako je prišlo do tega prenosa svetega priznanja?

8. a) Kakšna nesreča se je bližala Izraelu, ko je Peter pisal svoje prvo navdihnjeno pismo in v kakšnem odnosu z Jehovo tedaj niso bili več Hebrejci? b) Kdo je torej sestavljal »posvečeni narod«?

⁸ Ko je apostol pisal besede, zapisane v 1. Petrovem 2:9, se je hebrejskemu ljudstvu bližala narodna katastrofa. Po Jezusovi prerokbi bi morala Jeruzalem in tempelj rimska vojska razrušiti, Hebrejci pa bi se razkropili po mnogih deželah. (Luk. 21:20—24) Žalostno je, da so 33. leta zavrgli Jezusa Kristusa, Posrednika Božje nove zaveze, in tako stari zakon zaveze ni več veljal. Tedaj je bil »Izrael po mesu« zavržen. (1. Kor. 10:18; Mat. 23:38) Bog Jehova je osnoval nov narod, duhovni Izrael. (Rim. 9:6; Gal. 6:15, 16) Ta novi, posvečeni narod, so sestavljali učenci Jezusa Kristusa, katerim je Peter naslovil svoje pismo, namreč »izvoljenci po previdnosti Boga Očeta, v posvečenju duha«. (1. Petr. 1:1, 2)

9. Ali je Bog vnaprej izbral posamezne člane tega svetega naroda in kako so postali izvoljeni »rod«?

⁹ To ne pomeni, da je Bog poznal posamezne člane in jih že vnaprej imenoval. Ne, temveč je predvidel osnovanje novega naroda, »svetega naroda«, in stvari, ki se bodo zahtevale od vsakega posameznega člana, da bi bil lahko izbran in sprejet v svet narod. Ta duhovni narod bo po Božjem svetem duhu posebej svet. Člani naroda so rojeni s pomočjo svetega duha, da bi tako postali duhovni Božji sinovi. (Titu 3:4—7) Tako sveti ali posvečeni lahko služijo kot »kraljevsko duhovništvo«, in kot duhovno rojeni so bili »rod« ali »izvoljeni rod«.

10. Katera vprašanja se pojavljajo v zvezi z odgovornostjo posameznika, ker je Bog v stiku z maziljenimi kristjani kot z »narodom« ali skupino?

¹⁰ Kako pa se člani novega naroda predajo Jehovi? Ali se mora vsak posameznik brezpogojno predati Bogu, da bi bil lahko sprejet za člana novega naroda, da jih Bog »posvečuje« ali »predaja« kot skupino ali narod? Mar v Svetem pismu ne piše čisto enostavno: ‚Verujte v Gospoda Jezusa Kristusa in boste rešeni?‘ Ali pa: ‚Pokesajte se in spreobrnite‘? Kaj se torej ne zahteva samo verovanje, kes in spreobrnjenje, da bi nekdo postal Jezusov učenec ali kristjan? Ali je Jezus, Božji Sin, naredil korake predanosti, ko je bil na zemlji? Preglejmo.

‚Prihajam spolnjevat tvojo voljo‘

11. V kateri ureditvi je bil rojen Jezus in kako se je vse to dogajalo?

¹¹ Glede na Jezusovo človeško rojstvo beremo v listu Galatom 4:4: »Ko pa je bil dopolnjen čas, je odposlal Bog Sina svojega, rojenega iz žene, podvrženega (podrejenega, EI) (Mojzesovi) postavi.« Ko ga je hebrejska devica rodila na nadnaraven način, je bil osmi dan obrezan, kar je potrdilo njegovo pripadnost Božjemu zaveznemu narodu in zato sta ga Jožef in Marija odnesla v ‚Jeruzalem, da ga postavita pred Jehovo‘. (Luk. 2:22—24)

12. V znak česa je Janez krščeval Hebrejce, ki so prihajali k njemu, in zakaj je najprej ugovarjal, da bi Jezusa krstil?

¹² K temu predanemu narodu je bil poslan glasnik Jezusa Kristusa, Janez Krstnik, da jih pokliče h kesanju. Celo Jezus je rekel: »Le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše sem poslan.« (Mat. 15:24, EI) Za predani Božji narod je bila to posebna vest, ki se ni mogla uporabiti na neizraelska ljudstva. Janez Krstnik je vabil »izgubljene ovce Izraelove hiše«, da se skesajo za svoje grehe proti Zakonu zaveze. (Mat. 3:1—6) »Janez je krstil s krstom izpokorjenja, govoreč ljudstvu, da naj verujejo v tega, ki prihaja za njim, to je v Jezusa.« (Dej. ap. 19:4) Ko je Jezus prišel k Janezu, da ga krsti v vodi, to očitno ni bilo zaradi kesanja, ker Jezus ni bil grešnik in ni prekršil zakona zaveze, pod katerim je bil rojen. To je Janez vedel, zato se je branil, da bi krstil Jezusa, vseeno pa je to storil, ko mu je Jezus rekel: »Pusti sedaj, kajti tako se nama spodobi, izpolniti vso pravičnost.« (Mat. 3:13—17) Kaj je s tem mislil?

13. a) Kako je Jezus izpolnil Psalm 40:7, 8? b) Kaj je pomenil Jezusov krst?

¹³ Tu je Jezus postopal v soglasju s prerokbo v zvezi z njim iz Psalma 40:7, 8: »Tedaj sem dejal: Glej, prihajam, v zvitku knjige je o meni pisano: »Spolnjevati tvojo voljo, moj Bog, me veseli.« (EI) V listu Hebrejcem 10:5—10 pove, da ta prerokba velja za Jezusa Kristusa, ker Bog ni več želel žrtev po Mojzesovem zaveznem zakonu, temveč je zahteval za žrtev popolno človeško telo kot osnovo za novo zavezo, ki ga je tudi pripravil v telesu svojega Sina. Torej, ko se je Jezus krstil, se ni s tem predal Bogu, ker je že bil član predanega naroda in brezgrešen, zato mu spreobrnjenje ni bilo potrebno. (Hebrejcem 7:26) Njegov krst je pomenil njegovo predstavitev nebeškemu Očetu, da izvršuje njegovo voljo. V tem pogledu je Jezus zgled svojim učencem glede krsta.

14. a) Katero vest je začel oznanjevati Jezus, ko so Janeza zaprli? b) Na kaj sta takrat ljudi pripravljala kes in krst?

¹⁴ Ko je Jezus zvedel, da so Janeza Krstnika zaprli, je začel oznanjevati že predanim Izraelcem. »Od tedaj je začel Jezus oznanjati in opominjati: ‚Spreobrnite se, zakaj nebeško kraljestvo se je približalo.‘« (Mat. 4:17, EI) Krst v znak kesanja je dobil nov obseg. (Jan. 3:26; 4:1, 2) Ko je večji Mojzes — Jezus Kristus — vstopil v nebesa in predal Bogu Jehovi vrednost svoje človeške žrtve, se je končal Mojzesov zakon zaveze in postavljena je osnova za vpeljavo napovedane »nove zaveze«. (Jer. 31:31—34) Zato je ob binkoštih leta 33 n. št. za judovske Jezusove učence prenehal veljati Mojzesov zavezni zakon, vstopili so v »novo zavezo«, katere posrednik je bil večji Mojzes — Jezus Kristus.b

15. a) Kaj ni prenehalo veljati za Jude istočasno z odpravo Zakona zaveze? b) Kakšna je bila Božja volja glede Judov, ki so bili v skrbeh za svoj odnos z Bogom?

¹⁵ Čeprav se je tedaj Zakon zaveze razveljavil, čas Božje posebne milosti in pozornosti do Hebrejcev zato, ker so bili naravno Abrahamovo seme, še ni potekel, temveč šele 36. leta. Zato je celo po prvem izlitju svetega duha leta 33. rekel duhovno maziljeni apostol Peter množici Hebrejcev v Jeruzalemu: »Izpokorite se torej in izpreobrnite, da se izbrišejo grehi vaši, da tako pridejo časi poživljenja od obličja Jehovinega in pošlje za vas določenega Maziljenca Jezusa.« Da bi utemeljili svoj odnos predanosti z Bogom, se niso morali samo pokesati za svoje grehe proti Zakonu zaveze, v katerem so menili, da so še vedno, ampak so se morali predstaviti kot bodoči člani tega novega naroda, kot Jezusovi učenci ali kristjani, ki so po Božji volji. To se vidi iz tistega, kar je Peter pred tem, na dan binkošti, rekel Judom, ki jih je »zbadalo v srcu«, ker so povzročili Jezusovo smrt: »Izpokorite se in naj se krsti vsakdo izmed vas v imenu Jezusa Kristusa v odpuščenje grehov svojih, in prejmete dar svetega duha.« To je torej pomenilo veliko več kakor enostavno kesanje in splošna odločitev, da bodo delali dobro na osnovi vere v Jezusa. (Dej. ap. 3:19, 20; 2:37—40)

16. a) Kdaj je prišla vest o Kraljestvu do obrezanih Samarijanov in kaj je pomenil njihov krst v vodi? Zakaj? b) Kaj je potrdilo, da so bili sprejeti v zavezni odnos z Bogom?

¹⁶ Preden je šel v nebo, je rekel Jezus svojim apostolom, da bodo oni razširili pričevanje o njem na ‚Samarijo in vse do krajev zemlje‘. (Dej. ap. 1:8) Čeprav Samarijani niso bili Izraelci, temveč pogani, so se obrezovali, ker so priznavali biblijske knjige, ki jih je napisal Mojzes, in so ga imeli za posrednika med njimi in Bogom. (Luk. 17:16—18) V svoji nezasluženi dobroti je Jehova dopustil, da je Peter uporabil posebni ključ za Samarijane prej, preden ga je uporabil za neobrezane pogane in s tem Samarijanom omogočil vstop v nebeško Kraljestvo. Ker ti Samarijani niso bili pod Mojzesovim zakonom zaveze in so ‚oboževali, česar niso poznali‘, so se morali s krstom najprej predati Jehovi Bogu v imenu Mesije, Jezusa — kot posrednika nove zaveze — kar je bilo povsem razumljivo. Njihov krst s svetim duhom je zatem potrdil, da so bili sprejeti v novo zavezo. (Mat. 16:18, 19; Jan. 4:4—42; Dej. ap. 8:5—25)

17. a) Kdaj in kako je Bog prvič obiskal neobrezane Nejude, da ‚si vzame izmed njih ljudstvo za svoje ime‘? b) Kaj je predstavljal njihov krst v vodi?

¹⁷ Ko se je 36. leta iztekel čas Božje posebne milosti do Judov, se je Bog Jehova posvetil neobrezanim Neizraelcem ali poganom, da ‚si iz njih vzame ljudstvo za svoje ime‘. (Dej. ap. 15:14—18) Peter je tretji »ključ« uporabil v hiši rimskega stotnika Kornelija, ki je bil sicer naklonjen Judom. Ti pogani so sprejeli pričevanje o Bogu Jehovi in njegovem oslavljenem Mesiji, sveti duh je prišel nanje in začeli so govoriti razne jezike. Bog je poganom milostno začel dajati »izpokorjenje za življenje« po Jezusu Kristusu, ‚Božjem Jagnjetu, ki odjemlje greh sveta‘. (Dej. ap. 11:18; Jan. 1:29) Jehova je tudi nje sprejel v svoj duhovni narod na temelju njihove predanosti Bogu v srcih. To je potrdil sveti duh. Zato nihče od judovskih kristjanov, ki so spremljali Petra, ni mogel ugovarjati njegovi zapovedi, da se ‚krstijo v ime Jezusa Kristusa‘. S tem se je začela ‚spreobrnitev poganov‘. (Dej. ap. 10:1—48; 15:3) Od takrat so se vsi, ki so želeli služiti Bogu, bodisi da so bili Judje ali pogani, morali v svojih srcih predati Jehovi. S krstom v vodi pa pokažejo, da se dajo na razpolago za izvrševanje Božje volje in tako posnemajo Jezusa.

[Podčrtni opombi]

◻ Kdo sestavlja »sveti« ali »predani narod«, omenjen v 1. Petrovem 2:9?

◻ Kako so se stari Izraelci predali Bogu Jehovi?

◻ Ali se je Jezus predal Bogu, ko se je krstil?

◻ Kaj je simboliziral krst v vodi v primeru vernih Samarijanov in poganov?

◻ Kaj so morali narediti neobrezani Nejudje, da bi postali Jezusovi nasledniki?

[Okvir na strani 14]

STARI IZRAELCI SO SE PREDALI BOGU JEHOVI

Nov »narod« se je »rodil« ob binkoštih 33. leta.

Stari Izraelci so se prostovoljno predali Bogu Jehovi in ga oboževali.

Ko se je Jezus krstil, se je dal na razpolago svojemu nebeškemu Očetu, da bo izvrševal Božjo voljo.