‚Luč osvetli pravičnega‘
»Luč vzhaja pravičnemu, veselje njim, ki so pravega srca.« (Psalm 97:11, EI)
1. Kaj loči pravičnega od hudobnega?
KAJ loči pravične od hudobnih, prave služabnike Boga Jehove od tistih, ki so v suženjstvu Božjega sovražnika, satana hudiča? Brez dvoma je to prosvetljenost (spoznanje), ki jo uživajo pravični in pravi Jehovini služabniki. Njih dejansko ‚razsvetljuje luč‘. (Ps. 97:11) Hudobni pa hodijo v temi. Da, »steza pravičnih je kakor luč zore, ki sveti bolj in bolj do polnega dne; pot brezbožnih pa je kakor tema; nič ne vedo, ob kaj se spotaknejo.« (Preg. 4:18, 19, EI)
2. Kako lahko prikažemo svitanje oziroma osvetljevanje steze pravičnega?
2 Upoštevaj, da je pot pravičnega vse bolj osvetljena. »Sveti bolj in bolj.« To bi lahko primerjali s človekom, ki je vstal pred zoro in se peš odpravil na pot. V daljavi zagleda obrise neke zgradbe, toda sprva ne more razločiti, če je to hlev ali hiša. Medtem ko je postopoma vse bolj svetlo in ker se vse bolj približuje zgradbi, lahko že vidi, da je to hiša. Zatem bo videl, da je hiša lesena, ne iz opeke. Pozneje bo lahko razločil, kakšne barve je hiša, in tako naprej.
3. Kateri činitelji so povezani z vse močnejšo svetlobo?
3 Prav to doživljajo tudi Božji služabniki. Ko smo opazovali neke stvari, ki so bile po času še daleč proč in ki so bile slabo osvetljene, smo često imeli nepopolno in celo netočno mnenje o njih. V takšnih situacijah smo morda bili tudi pod vplivom prejšnjih gledišč. Toda ko je postajala svetloba vse močnejša in smo se tudi bolj približali dogodkom, je postajalo naše znanje glede Božjega namena vedno jasnejše. Prerokbe se nam razodevajo, ker jih Jehovin duh osvetljuje in ker se izpolnjujejo v svetovnih dogodkih ali skušnjah Božjega ljudstva. Ali ni Jehova s svojimi služabniki vedno tako postopal? Seveda je!
ABRAHAMOV PRIMER
4., 5. Kako je Bog svoj namen Abrahamu postopoma razodeval?
4 Za primer vzemimo Abrahama, moža vere, ki ga je Bog imenoval svojega prijatelja. (Iza. 41:8; Jak 2:23) Kljub svojemu tesnemu odnosu z Bogom Jehovo v začetku ni čisto razumel Božjega namena. To lahko vidimo iz številnih dogodkov v njegovem življenju. Postopoma je spoznaval stvari. Bog mu je rekel, naj zapusti svojo domovino in tudi, da bo iz njega naredil velik narod in da bodo po njem blagoslovljene vse družine na zemlji. Toda Abraham ni poznal vseh podrobnosti; tako beremo, da ga je poslušal, čeprav ‚ni vedel, kam bo pravzaprav prišel‘. (Hebr. 11:8) Abraham tudi ni vedel, kako se bo to zgodilo, čeprav mu je Bog obljubil, da bo njegovo potomstvo dobilo deželo. Bil je celo zaskrbljen, da bo njegov služabnik Eliezer podedoval njegovo premoženje. Šele zatem mu je Jehova pojasnil stvari; rekel mu je: »Kateri pride iz osrčja tvojega, on bo dedič tvoj.« (1. Moj. 12:1—3, 7; 15:2—4) Ker Abrahamova žena Sara ni bila rodovitna, mu je rekla, naj si vzame njeno služabnico Hagaro, ki je Abrahamu res rodila Izmaela. Šele pozneje je Bog pojasnil Abrahamu, da bo obljubljeni dedič Sarin potomec. (1. Moj. 17:15—17)
5 Iz tega lahko vidimo, da je bilo vse, kar je Bog neposredno razodel Abrahamu, sicer res, vendar ta ni točno razumel, kako bo Bog svoj namen izpeljal. Abraham je še naprej veroval Jehovi in čakal, medtem pa je dobival vse večjo razsvetljenost. Podobno je bilo tudi tedaj, ko je Jehova zapovedal Abrahamu, naj žrtvuje svojega sina Izaka na gori Moriji; Abraham ni točno vedel, kako se bo zadeva končala. Toda veroval je, da bo Bog po Izaku proizvedel seme, celo če bi ga Bog moral obuditi iz mrtvih. (Hebr. 11:17—19)
DANIEL IN DRUGI PREROKI
6., 7. a) Iz katerih Danielovih besed je razvidno, da Bog razodeva stvari samo v času, ki ga sam določi za to? b) Kakšno pričevanje daje apostol Peter v tem pogledu?
6 Med preroki, ki so imeli prednost, dobiti od Jehove neposredna razodetja, je bil tudi Daniel, ki je bil Bogu »drag«. (Dan. 10:11, 19) Jehova mu je dal precej podrobne informacije o času, v katerem je živel, kakor tudi o prihodnosti; vendar Daniel ni razumel vsega, kar je bilo vključeno v to. V zvezi z vizijami, ki jih je videl, je rekel: »Slišal sem to, pa nisem razumel.« Ko je prosil za pojasnila, mu je bilo rečeno: »Pojdi Daniel, kajti razodetja so zaklenjena in zapečatena do časa konca.« (Dan. 12:8, 9, EI) Podobno je Bog Jehova razodel veliko resnic svojim služabnikom in prerokom; bilo pa je tudi marsikaj, česar niso razumeli.
7 Zato je apostol Pavel lahko pisal: »Po tem zveličanju so poizvedovali ,in o njem preiskovali preroki, ki so prerokovali o vam namenjeni milosti; preiskovali so, za kateri ali kakšen čas je Kristusov duh, ki je bil v njih, napovedoval in naznanjal Kristusu namenjeno trpljenje in za tem poveličanje. Njim je bilo razodeto, da niso zase, ampak za vas pripravljali, kar so vas zdaj učili ti.« Dejansko celo angeli niso popolnoma razumeli, kako se bo končno izpeljal Božji namen. (1. Petr. 1:10—12, EI)
8. Kako je Janez Krstnik s svojim vprašanjem pokazal, da ni imel popolnega spoznanja?
8 Zadnji takšnih prerokov je bil Janez Krstnik. Bog ga je uporabil, da je pripravil pot Jezusu Kristusu. (Luk. 1:16, 17, 76—79) Janez je imel veliko prednost, ker mu je Bog dal znamenje, po katerem se bo lahko spoznalo Mesijo, in da je Mesijo predstavil Izraelu. (Jan. 1:26—36) Čeprav je bilo tako, Janez ni razumel vseh podrobnosti v zvezi z Jezusovim prvim prihodom. To se vidi iz tega, da je Janez, ko je bil v zaporu, poslal k Jezusu svoje učence z vprašanjem: »Ali si ti, kateri mora priti, ali naj drugega čakamo?« Janez ni tako spraševal zato, ker ni imel močne vere, temveč je želel bolj podrobno spoznanje. Brez dvoma je Jezus potolažil Janeza z odgovorom, v katerem je opozoril na svoja dela. (Mat. 11:2—6, EI)
JEZUS IN NJEGOVI APOSTOLI
9. Iz česa vidimo, da niti Jezus ni bil povsem seznanjen z nameni svojega Očeta?
9 Bog razodene svojo voljo služabnikom samo v času, ki ga sam določi, in to je veljalo celo za Jezusa Kristusa. Nedvomno je Jezus dobival neposredna navodila, ko je bil s svojim Očetom v nebesih. Kljub temu ni vedel, kdaj bo prišel konec tega sestava stvari. Zato je priznal: »Za tisti dan in uro pa nihče ne ve, niti angeli v nebesih, ampak le moj Oče.« (Mat. 24:36, EI)
10., 11. a) Do kakšnega napačnega zaključka glede Kraljestva so prišli Jezusovi učenci? b) Zakaj Jezus ni vsega povedal svojim apostolom o bodočnosti in ostalih stvareh?
10 Jezus je s svojimi učenci postopal v soglasju z načelom, ki je zapisano v Pregovorih 4:18. Veliko jim je govoril o Kraljestvu: da bo odšel in se po dolgem razdobju zopet vrnil, ter jih vzel k sebi v nebesa. Kljub vsemu temu so njegovi apostoli mislili, da bo mesijansko kraljestvo obnovljeno Davidovo kraljestvo v Jeruzalemu. Zato so vprašali obujenega Jezusa: »Gospod, ali boš v tem času obnovil Izraelovo kraljestvo?« Jezus jim je odgovoril, da nekaterih stvari oni še ne morejo razumeti: »Ne gre vam, da bi vedeli čase in trenutke, ki jih je Oče pridržal svoji oblasti.« (Dej. ap. 1:6, 7, EI)
11 Da se šele ob določenem času lahko razume določene posebnosti Božjega namena, je jasno vidno iz besed, ki jih je Jezus namenil svojim apostolom: »Še mnogo vam imam povedati, a zdaj bi še ne mogli nositi.« (Jan. 16:12, EI) To pokaže, da Bog svojim služabnikom omogoča razumevanje svoje volje po njihovih sposobnostih doumevanja in uporabe le-tega. Res je sicer, da je Jezus svojim apostolom rekel, da jih bo Božji duh vodil do »popolne resnice«. (Jan. 16:13, EI) Ali pa je Jezus s tem mislil, da bodo od dne, ko bodo dobili svetega duha, razlikovali vsako resnico, ne da bi potrebovali še nadaljnja pojasnila? Dejstva kažejo, da ni bilo tako.
POGANI PRIZNANI
12., 13. a) Kakšno razsvetljenje so dobili Jezusovi nasledniki ob binkoštih in kako je to nanje vplivalo? b) Kdaj so začeli prvič pridobivati učence iz ljudi vseh narodov in zakaj šele tedaj, čeprav jim je Jezus to že prej zapovedal?
12 Ob binkoštih 33. leta n. št. so učenci dobili svetega duha in so zato jasneje razumeli resnice v zvezi z Jezusovim vstajenjem, vnebohodom in pomenom Božjega Kraljestva. To jih je spodbudilo k večji gorečnosti oznanjevanja »dobre vesti« drugim. Čeprav je Jezus rekel, da bodo pridobivali učence izmed ljudi vseh narodov, so v začetku oznanjevali samo Hebrejcem in nehebrejskim prozelitom in čez nekaj časa še Samarijanom. Niso še razumeli, da bi morali iti tudi k neobrezanim poganom. (Mat. 28:19, 20) Ni dvoma, da se je Jehova strinjal s tam, ker je v Danielovi prerokbi pisalo, da bo Mesija ohranil veljavnost zaveze s Hebrejci do konca sedemdesetletnega tedna. (Dan. 9:24—27)
13 Ko se je ta »teden« končal 36. leta, je Bog Jehova ‚odprl‘ oznanjevanje »dobre vesti« poganom. Petru je bilo zares potrebno pomagati, da je spremenil svoje mišljenje, preden je vstopil v hišo neobrezanega pogana, ki je bil po Zakonu nečist. Medtem, ko je bil v transu, se ga je poučilo o naslednjem: »Kar je Bog očistil, ne imej ti za nečisto.« Zato so Peter in ostali apostoli morali spremeniti svoje mnenje o tem vprašanju. Peter je to storil in Bog ga je uporabil, da je poganom objavljal, da je tudi njim odprta pot v Božje nebeško Kraljestvo. (Dej. ap. 10:9—43)
14. Kakšno razsvetljenje so leta pozneje dobili prvi kristjani glede zahtev Mojzesovega zakona?
14 Vseeno pa je bilo za nekatere kristjane vprašanje obreze sporno še trinajst let pozneje. Bilo je nujno, da so Pavel in še drugi učenci odšli v Jeruzalem, da bi se o tem posvetovali z apostoli in drugimi starešinami, ki so tedaj sestavljali vodilno telo krščanskih skupščin. Ti so poslušali, saj jim je Peter povedal o spreobrnjenju Kornelija in Pavel je dokazal mogočna dela, ki jih je Bog storil v zvezi z njegovo službo med pogani. Zatem so preiskali, kaj piše o tem vprašanju v Božji navdihnjeni besedi. S pomočjo svetega duha so prišli do pravilnega zaključka, namreč da se od poganov zahteva, da se držijo določenih načel obnašanja, ni pa potrebno, da se obrežejo in držijo Mojzesovega zakona, da bi postali kristjani. (Dej. ap. 15:1—16:5)
15., 16. a) Katere Pavlove besede pokažejo, da je vedel, da se kristjanom postopoma razodevajo resnice? b) Je podobno izjavil tudi Peter?
15 Pavel je približno šest let po tem sestanku napisal prvo pismo Korinčanom, v katerem je o tedanjih duhovno rojenih kristjanih izjavil: »Zakaj nepopolno spoznavamo in nepopolno prerokujemo. Ko pa pride, kar je popolno, bo minilo, kar je nepopolnega. Zdaj namreč gledamo v zrcalu, nejasno, takrat pa iz obličja v obličje. Zdaj spoznavam deloma, takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan.« Tako je bilo zato, ker tedaj niso duhovno maziljeni kristjani, niti apostol Pavel sam, dobili od duha popolno spoznanje celotne resnice. Njihovo spoznanje je bilo še vedno samo delno, vedeli so le toliko, kolikor jim je Bog dal tisti čas razumeti. Toda to je bilo dovolj za njihove potrebe. (1. Kor. 13:9, 10, 12, EI)
16 Kaj je napisal Peter svojim krščanskim bratom približno devet let po tistem, ko je Pavel napisal prej omenjene besede? Zatem ko je pisal o Jezusovi spremembi, ki je potrdila, da je Jezus Božji sin, je Peter nadaljeval: »Tako je za nas preroška beseda še trdnejša in prav ravnate, če pazite nanjo kakor na svetilko, ki sveti v temnem kraju, dokler ne zasije dan in ne vzide danica v vaših srcih.« (2. Petr. 1:16—21, EI) Zato je potrebno, da kristjani preiskujejo Sveto pismo in posvečajo pozornost preroškim besedam, ki so podobne prižgani svetilki na temnem kraju. To morajo delati, vse dokler maziljeni kristjani ne dobijo nagrade ob slavnem razodetju Jezusa Kristusa.
17. a) Kakšne nove resnice so spoznali kristjani, ko so dobili knjigo Razodetje? b) Kdaj naj bi na to knjigo zasijala jasnejša luč?
17 Približno 32 let po tistem, ko je Peter napisal svoje drugo pismo, ali nekako 63 let po binkoštih leta 33, je apostol Janez dobil in zapisal niz vizij, ki sestavljajo knjigo Razodetja. V teh vizijah so bile duhovno rojenim kristjanom prvič razodete mnoge resnice o Božjem namenu. Tako so, na primer, izvedeli, da bo 144 000 moških in žensk izbranih iz vseh narodov za sodediče Jezusa Kristusa v nebesih, kjer bodo v razdobju 1000 let kralji, duhovniki in sodniki Mesijanskega Kraljestva. (Razod. 7., 14. in 20. poglavje) Vseeno pa ti prvi kristjani niso imeli popolnega spoznanja. Raziskovalci Božje besede lahko danes vidijo, da so vizije iz Razodetja še posebej koristne za tiste, ki živijo v Gospodovem dnevu«, kjer smo mi danes, čeprav so bile poučne in ohrabrujoče tudi za kristjane Janezovih dni. (Razod. 1:10) V Razodetju 5:1—14 je slikovito opisan zvitek s pečati, ki jih je treba odpreti. To pokazuje, da bo prišlo v času izpolnitve prerokb iz Razodetja do postopnega povečanja znanja in razumevanja, kakor se bo pač odstranil pečat.
18. Kako je Bog Jehova razodeval resnice svojim služabnikom v starem času in v prvem stoletju?
18 Očitno je torej, da so brez izjeme vsi zvesti Jehovini služabniki: oni, ki so živeli v predkrščanski dobi, kakor tudi tisti, ki so pripadali skupščini maziljenih kristjanov v prvem stoletju našega štetja, imeli nepopolno znanje in razumevanje. Morali so napredovati v znanju in popravljati razumevanje, ko so opazovali in doživljali postopni razvoj Jehovinih namenov. Zanje je bila dejansko steza pravičnih »kakor luč zore, ki sveti bolj in bolj«. (Preg. 4:18) Ker je razsvetljenje večje, so napredovali v znanju in popolnejše spoznali velike resnice, ki jim jih je razodeval Jehova.
19. Kaj je rekel Bog preroku Danielu glede znanja in razumevanja v »času konca«?
19 Kako pa je z Jehovinimi služabniki v času konca? Angel je rekel Danielu: »Ti pa, Daniel, zakleni ta razodetja in zapečati knjigo do časa konca. Mnogi jo bodo (Božjo besedo) preiskovali in spoznanje se (zato) po množi.« (Dan. 12:4, EI) Za Božje služabnike je dalje v 10. vrsti rečeno: »Mnogi se bodo čistili in belili in precejali, a hudobni bodo hudobno delali. Noben hudobnež ne bo razumel, pametni (razumni) pa bodo razumeli.« Ali pride vse to razumevanje naenkrat? Ali morajo imeti Božji služabniki, da bi bili lahko označeni kot ‚razumni‘, popolno in nadrobno znanje in razumevanje, tako da jim ni več potrebno spreminjati ali menjati gledišč v zvezi z določenimi nauki ali vprašanji? O tem in še drugih vprašanjih bomo govorili v naslednjih člankih.
[Okvir na strani 9]
Iz Jehovinega postopanja s služabniki v preteklosti se lahko vidi, da se pogosto postopoma doseže razumevanje njegovega namena.
Abraham ni točno vedel, kako bo Bog izpolnil svojo obljubo glede »semena«.
Daniel ni razumel končnega rezultata svojih prerokb.
Janez Krstnik, ki je predstavil Mesijo, je pozneje prosil za pojasnilo, ali je potrebno čakati še drugega Mesijo.
Niti Jezus ni vedel za dan in uro »velike stiske«.
Apostoli so se morali postopoma naučiti, da je kraljestvo nebeško in da ga lahko podedujejo tudi pogani.
Šele ko so dobili knjigo Razodetja, so prvi kristjani spoznali, da bo trajala Kristusova vladavina tisoč let in da bo imel Kristus 144 000 sodedičev.