Kako Jehova vodi svoje ljudstvo
»Zakaj ta Bog je Bog naš vselej in vekomaj. Ta nas bo vodil preko smrti.« (Psalm 48:14)
1. Kako Biblija pokaže, da Jehova vodi tiste, ki ga ljubijo?
JEHOVA je skozi stoletja vodil tiste, ki ga ljubijo in Mu želijo služiti. Med njimi je bil psalmist, ki je prosil Boga: »Pošlji luč svojo in resnico svojo, oni naj me vodita.« (Ps. 43:3) Prerok Daniel je vedel, da »je Bog v nebesih, ki razodeva skrivnosti« in je napovedal, da se bo v našem času »v času konca«, »spoznanje pomnožilo«. (Dan. 2:28; 12:4) Tudi Izaija je prerokoval, da se bo v »poslednjih dneh« pravo oboževanje utrdilo in da bo Jehova vodil svoje ljudstvo: »Učil (nas bo) o potih svojih in bomo hodili po stezah njegovih.« Zato se danes ljudi vabi: »Pridite in hodimo v svetlobi Jehovini!« (Iza. 2:2—5)
2. Kaj Jehova upošteva, ko vodi svoje ljudstvo po svoji resnici?
2 Kako pa Jehova vodi svoje ljudstvo v resnici? Upošteva, da je On ustvaril ljudi s svobodno voljo. Zato je apostol Pavel upošteval Filemonovo ‚prosto voljo‘. (Filemonu 14) Ker je Bog ustvaril to svobodno voljo, ji ne nasprotuje s siljenjem ljudi, da verujejo njegovim resnicam ali da postopajo na določeni način, podobno kot roboti. Zato v tej krščanski dobi on prijazno vabi ljudi pravičnih src, da se pridružijo organizaciji, ki jo priznava, in da jih vodi s pomočjo svetega duha, svoje navdihnjene besede in po svoji organizaciji, ki posreduje resnico na Zemlji.
3. Kaj je še posebno važno zapomniti si glede tega, kako Jehova vodi svoje ljudstvo?
3 Drugo upoštevanje v zvezi z Božjim vodstvom njegovega ljudstva je, da Bog daje razumevanje svojih resnic ob svojem času in na njegov način. (Dan. 12:9) Tudi Jehova vodi svoje ljudstvo v resnici postopoma. Ker je ustvaril človekov razum, Jehova ve, da ga premalo duhovne »hrane« ne bo ohranjalo, pa tudi preveč hrane naenkrat bi bilo morda več, kot lahko ljudje dojamejo. Jezus je po Janezu 16:12 rekel svojim zvestim apostolom: »Še veliko vam imam povedati, sedaj pa ne morete tega nositi.« Na primer: če je bil človek dolgo zaprt v temnem prostoru je zanj bolje, če se postopoma privaja svetlobi. Če bi bil prehitro izpostavljen močni svetlobi, bi ga to mučno prizadelo ali mu celo škodovalo. Podobno je s potrebo po postopnem razsvetljevanju z Božjimi resnicami. To odgovarja temu, kar je rekel Modri: »Toda pravičnikov pot je kakor luč zore, ki sveti bolj in bolj do popolnega dne.« (Preg. 4:18)
4. a) Kako je Jezus pokazal potrebo po postopnem pojasnjevanju resnice? b) Kaj morajo Božji služabniki biti pripravljeni storiti ob postopnem pojasnjevanju Jehovinih resnic?
4 Jezus je dobro vedel, da bo Jehova postopoma razodeval resnico. Svojim apostolom je rekel, da jih bo pozneje Božji sveti duh seznanil z vsemi resnicami. (Jan. 16:12, 13) Ker se bodo resnice pojasnjevale postopoma, bodo temu odgovarjajoče Božji služabniki popravljali in spreminjali svoja gledišča v zvezi z raznimi biblijskimi stvarmi.
VODSTVO GLEDE RESNIC O KRALJESTVU
5., 6. Kaj pokazuje, da so imeli Jezusovi učenci nepravilno gledišče o Božjem Kraljestvu?
5 Ko je vodil kristjane v prvem stoletju, jim Jehova ni naenkrat pojasnil vseh resnic v zvezi s svojim namenom. Za primer vzemimo osrednji biblijski nauk, Božje Kraljestvo. Jezus je učil moliti svoje naslednike: »Pridi kraljestvo tvoje.« (Mat. 6:10) Spodbujal je: »Iščite najprej kraljestva Božjega in njegove pravičnosti.« (Mat. 6:33) Toda ali so njegovi nasledniki v letih, ki jih je preživel na Zemlji, spoznali vse posameznosti o Božjem Kraljestvu? So lahko točno odgovorili na vprašanja, kot so: Kaj je Božje Kraljestvo? Kdo bo v njem vladal in koliko vladarjev bo imelo? Kdaj bo prišlo? Kaj bo naredilo za Zemljo in ljudi?
6 Da tisti, ki so se pogovarjali z Jezusom, niso imeli vsega tega spoznanja, se vidi iz vprašanja, ki so mu ga postavili po njegovem vstajenju: »Gospod, boš v tem času vnovič postavil kraljestvo Izraelu?« (Dej. ap. 1:6) Namesto da bi jim odgovoril in jim opisoval posameznosti te kraljevske vladavine, je Jezus rekel: »Ni vaša stvar, da bi znali čase in ure, ki jih je določil Oče po svoji samooblasti.« (Dej. ap. 1:7) Zakaj je Jezus postopal tako? Ker so imeli učenci globoko ukoreninjena, toda napačna gledišča o Kraljestvu. Verovali so, da bo Kraljestvo zemeljska vladavina, ki bo odstranila rimsko oblast. Resnica pa je, da je Kraljestvo nebeško in da bodo tisti, ki so izbrani za vladanje s Kristusom, vzeti z Zemlje v nebesa. (Razod. 5:9, 10; 14:3; 20:4) Nadalje je takšno vprašanje pokazovalo, da so pričakovali takojšnjo vzpostavo Kraljestva. Toda ni bilo tako, vmes je minilo mnogo stoletij.
7. a) Kakšno stališče je imel Jezus do svojih učencev kljub njihovemu nepravilnemu gledišču o Kraljestvu? b) Ali imamo mi vse spoznanje o vladavini Božjega Kraljestva?
7 Čeprav so imeli njegovi učenci napačna gledišča, jih Jezus ni obsojal niti zavrgel. Vedel je, da bodo postopoma pridobili spoznanje Božjih resnic in da bo sveti duh vodil njegove učence, da bodo prišli do jasnega razumevanja ob pravem času. Končno bodo prišli do celotnega spoznanja o kraljevski vladavini. Med tem časom je Jezus vtisnil svojim prvim naslednikom globoko zanimanje in gorečnost, da najprej iščejo Kraljestvo in da so pripravljeni spremeniti svoja gledišča glede tega. Čeprav so imeli omejeno spoznanje o kraljevskih resnicah, jim je to, kar so vedeli, omogočilo, da so med čakanjem mislili na prisotnost Jehovinega dne. (2. Petr. 3:12) Danes je naše spoznanje o tem, kaj je Božje kraljestvo in kaj bo naredilo, veliko večje, vendar še vedno nepopolno.
RESNICE O POGANIH
8. Kakšen problem je nastal v zvezi s pogani in ali je nastal že ob binkoštih?
8 Še ena točka pokazuje, kako je postopoma napredovalo razumevanje o Božji resnici. Nanaša se na to, kako naj spreobrnjeni Hebrejci gledajo nehebrejce ali pogane, ki so se obrnili h krščanstvu po letu 36 n. št. Ali so se na primer morali obrezati, kakor naravni Izraelci? Se je to vprašanje pojavilo že leta 33 n. št, ko je bil ob binkoštih izlit Božji sveti duh? (Dej. ap. 2:1—4) Ne, ker je to izlitje duha pokazovalo, da je Bog s temi učenci in da jih bo še dalje vodil, toda ni jim čudežno dal spoznati vsako posameznost v Božjih resnicah. To se lahko spozna iz dejstva, da takrat ni bilo navedeno vprašanje o obrezi, zaradi česar so se šestnajst let pozneje, namreč leta 49 n. št. sestali in odločali apostoli in starešine v Jeruzalemu. (Dej. ap. 16:4)
9.–11. a) Zakaj so bili Jehovini služabniki sposobni bolje rešiti probleme obreze, zatem ko so dolga leta sledili Jehovinemu vodstvu? b) Kako je vizija, dana Petru, pomagala do pravilnega razumevanja resnice?
9 V vseh teh letih je Jehova svojemu narodu dopustil, da spozna, kako je on dejansko postopal s pogani. Tako se je poglobilo njihovo razumevanje tega vprašanja. Kadar bi se torej pojavilo kakšno vprašanje, ki bi zahtevalo odločanje, naj bi bili njegovi služabniki dobro pripravljeni, da bi ga lahko modro rešili. Vzemite za primer spremembo Petrovega gledišča. Več kot tri leta po binkoštih je apostol Peter pod vodstvom svetega duha popravil svoje gledišče o poganih, ki jih je imel za oskrunjene, nečiste.
10 Petru je bilo v viziji rečeno, naj jé hrano, ki je bila po Mojzesovem zakonu nečista. Ko je Peter z zgražanjem odgovoril, da takšne hrane ne bo jedel, mu je glas iz nebes rekel, da se to, kar je Bog proglasil za čisto, ne more imeti za nečisto. V istem trenutku so prišli sli od pogana Kornelija. Kornelij jih je poslal, naj prosijo Petra, da pride v njegovo hišo in mu razloži Božje namene. Peter je pravkar izrazil gnus do nečiste hrane, sedaj pa se ga je prosilo, naj gre v hišo pogana, ki ga je prav tako imel za nečistega! Kaj naj stori? Sveti duh mu je na to odgovoril: »Vstani torej, stopi doli in pojdi z njimi brez pomišljanja; zakaj jaz sem jih poslal« (Dej. ap. 10:9—20)
11 Peter je stvar razumel. V viziji, s katero mu je pokazal Jehova, da je nekaj, kar je bilo prej nečisto, on očistil, ni šlo samo za hrano, temveč za nekaj važnejšega — za Petrovo stališče do poganov. Da bi pokazal, da je stvar razumel, je Peter rekel pozneje Korneliju in njegovim domačim: »Zato sem tudi brez ugovora prišel, ko sem bil poklican.« Zatem je bil Božji sveti duh izlit na to pogansko družino in bili so krščeni. Sveti duh je pokazal, da so prišli pogani v Božjo milost, čeprav niso bili obrezani. (Dej. ap. 10:21—48)
12. a) Kakšni nadaljnji problemi so nastali v zvezi s pogani in kdaj? b) Na kakšni osnovi je vodilno telo lahko odločilo?
12 Ali so bili s spreobrnitvijo poganov zadovoljni vsi krščanski Hebrejci? Ne, ker so trinajst let zatem nekateri obrezani Hebrejci v Antiohiji, v Siriji, postavili vprašanje, če se morajo pogani obrezati. (Dej. ap. 15:1, 2) Zato se je 49. n. št. sestalo vodilno telo apostolov in drugih starešin v Jeruzalemu. Na tem sestanku so Peter, Pavel in Barnaba poročali, kaj je naredil Bog med neobrezanimi pogani, katerim so oznanjevali. Zatem, ko so pregledali, kako je Jehova dejansko postopal s pogani vsa ta leta, so enoglasno potrdili pričevanje Svetega pisma, potrjujoč resnico, da se poganom ni treba obrezovati.
13. Kako so nekateri pokazali, da niso cenili Jehovinega vodstva in kaj jih je zato verjetno doletelo?
13 Toda zastarelih gledišč niso bili pripravljeni spremeniti vsi Kristusovi nasledniki. Nekaterim so bila takšna pojasnila izgovor, da so lahko zapustili resnico, namesto da bi na njih videli dokaz, da Jehova postopoma vodi svoje ljudstvo. O primeru, ko je Jezus povedal prispodobo, v kateri je govoril o simboličnem uživanju njegovega telesa in krvi, piše v biblijskem poročilu: »Vsled tega je mnogo učencev njegovih odstopilo, in nič več niso hodili za njim.« (Jan. 6:53—66) Kako kratkovidno je bilo to! Kako malo so cenili Jehovin način vodenja njegovega ljudstva. Verjetno so nekateri od njih osemintrideset let pozneje drago plačali, ker niso še naprej hodili v napredujočem razumevanju resnice, in zavrgli tudi Jezusov nasvet, naj zbeže iz Jeruzalema, preden bo uničen. To jih je stalo življenje — medtem ko so tisti, ki so zbežali in se še dalje pustili voditi Jehovi, bili ohranjeni. (Luk. 21:20—24)
VODSTVO V NAŠEM ČASU
14. V kakšni meri so se spremenila naša gledišča glede osnovnih resnic?
14 Kadar opazujemo to, kar je Jehovina organizacija do sedaj objavila v Stražnih stolpih in drugih publikacijah, najdemo obilje zdrave duhovne hrane. Osnovne biblijske resnice so bile pojasnjene že takoj na začetku, in so ostale jasne do današnjega dne. Do zelo majhnih sprememb je prišlo le glede ključnih naukov, kot so: nauk o peklu, o trojici, vicah, duši, o tem, kje so mrtvi, nauk o odkupnini, vstajenju, kaj se bo zgodilo z Zemljo, nauk o Kraljestvu in podobno. Resnica je bila vedno resnica, čeprav je bilo treba včasih spremeniti naše razumevanje glede nje. (Primerjaj Janez 16:13.)
15. Ali je bilo potrebno sedanjim Jehovinim služabnikom v preteklosti spreminjati svoja gledišča?
15 Jehova je vodil svoj narod korakoma do popolnega razumevanja njegovih resnic ob od njega določenem času in na njegov način. Zato Jehovine priče že od prvih dni razumejo, da morajo biti pripravljene spremeniti in popraviti svoja gledišča o nekem nauku, običaju in organizacijskem postopku, kadar se jasno vidi, da je pripeljal do teh sprememb Jehovin duh. Brian Wilson je priznal v časopisu New Society (26. 1. 1978. str. 183.), da so Jehovine priče »vedno trdile, da lahko stalno preučevanje Biblije vodi do popolnejšega spoznanja in da so priznali napake, ki so se prej vrinile pri tolmačenju prerokb«.
16. a) Zakaj so biblijske prerokbe področje, kjer se še posebej zahteva pripravljenost spremeniti gledišča? b) Kako so se Jehovine priče odzvale na znak o »poslednjih dneh« in kako se jih je podpiralo?
16 Verjetno so biblijske prerokbe področje, kjer se pripravljenost spreminjanja najbolj zahteva. Večina prerokb je podana v glavnih obrisih, zato je potrebna vera, da se čaka na izpolnitev detajlov. (Hebr. 11:1) Primer za to je biblijska prerokba, ki pokaže, da bo ta hudobni sestav stvari pod satanom uničen in zamenjan z ‚novimi nebesi in novo zemljo‘. (2. Petr. 3:13) Toda v Bibliji je dovolj označb tega celotnega »znamenja« prihajajočega konca, tako da se današnji čas lahko jasno označi za »zadnje dneve« ali »čas konca«. (2. Tim. 3:1; Dan. 12:4) To je spodbudilo Božje služabnike, da okrepijo delo, ki prispeva k izpolnitvi Jezusovih besed: »In ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec« (Mat. 24:14) To uspešno delajo kot organizacija. Tudi duhovno napredujejo kljub velikemu preganjanju, uspešno oblačijo in izražajo novo osebnost v tem propadlem svetu. Vse to priča, da jih Jehova zares podpira. (Iza. 54:17; Mat. 28:19, 20; Efež. 4:17—24)
17. Ali pomeni neizpolnitev naših lastnih prenagljenih pričakovanj, da je Jehova spremenil svoj namen?
17 Ali so imele nekatere Jehovine priče v teh »poslednjih dneh« napačna gledišča o koncu tega sestava stvari ali telos-a (grško)? Da. Nekatera gledišča so se nanašala na dolžino časa do takrat, ko pride konec. Iz gorečnosti in navdušenja za opravičenjem Jehovinega imena, Besede in namenov, in iz želje po novem sestavu stvari, so se nekateri njegovih služabnikov včasih prenaglili v svojih pričakovanjih. Njihovo gledišče je podobno tistemu, ki so ga imeli učenci glede bližine Božjega kraljestva v njihovem času. (Dej. ap. 1:6) Ker so pričakovanja včasih prenagljena in se niso izpolnila, ali to pomeni, da je Bog kako spremenil svoj namen? Nikakor. »Sklep moj bo stal in storil bom vse, kar me veseli« — pravi Jehova. (Iza. 46:10) Jehovin namen in čas vzpostavitve nove pravične ureditve, sta trdno postavljena.
18. Zakaj se je važno držati samo tistega, ‚kar je napisano‘?
18 To nam gotovo pove, da je potrebno skrbno pretehtavati vsa biblijska dejstva, ne pa nekatere toliko poudarjati, da zasenčijo druga. Jezus je jasno rekel: »Za tisti dan in uro pa nihče ne ve.« (Mat. 24:36) Vedno je potrebno posvečati pozornost nasvetu apostola Pavla: »Da se naučite ne više meriti, nego je pisano.« (1. Kor. 4:6)
19. Kako dokazi potrjujejo bližino konca tega sestava, čeprav so se mišljenja spreminjala?
19 Četudi so morale mnoge Jehovine priče spremeniti svoja gledišča v tej stvari, mar lahko zanikamo, da živimo v »času konca«? Gotovo dokazi neizbežnega konca tega sveta dnevno rastejo, ko vidimo, kako razpadajo ureditve, kot so: zakon, družina, vlade in svetovne religije, istočasno pa opažamo rast nasilja in hudodelstev, kakor tudi nespoštovanje Boga. (2. Tim. 3:1—5)
20., 21. Kako bodo nagrajeni tisti, ki še dalje hodijo v Jehovini luči?
20 Čeprav ne vemo dolžino »zadnjih dni« — je eno gotovo. Tisti, ki še naprej hodijo v Jehovini vedno svetlejši luči, in ki so pripravljeni spremeniti svoja gledišča, bodo pripadali maziljenemu preostanku in »veliki množici«, ki bo »izšla iz stiske velike« v Božjo pravično novo ureditev. »Kajti Jagnje, ki je sredi prestola, jih bo paslo in jih vodilo (veliko množico) k studencem voda življenja; in Bog obriše vsako solzo z njih oči.« (Razod. 7:9—17)
21 Zato lahko tisti, ki iščejo Jehovino vodstvo, z zaupanjem pričakujejo vzpostavitev novega sestava, kjer bodo ‚pravični podedovali Zemljo in večno živeli v njej‘. Tam ‚ne bo več brezbožnikov‘. Namesto njih se bodo ponižni in pouka željni ljudje »veselili obilice miru«. (Ps. 37:10, 11, 29)
22. Kakšno zaupanje lahko imajo Jehovini služabniki sedaj in v prihodnosti?
22 Kakor je bilo vedno s sodobno organizacijo Jehovinega ljudstva, tako smo lahko prepričani, da bo tudi v preostalih poslednjih dneh, ‚Bog naš Bog vselej in vekomaj in da nas bo vodil tudi preko smrti‘. (Ps. 48:14) In zatem, v njegovi novi ureditvi, lahko z enakim zaupanjem pričakujemo, da bo Jehova vodil svoje služabnike vso večnost, da ne bodo umirali, ker »kdor dela voljo Božjo, ostane vekomaj«. (1. Jan. 2:17)