»Ne odtegujta se drug drugemu«

V ČEMU? V pravici do spolnih odnosov poročene osebe z njenim zakonskim tovarišem. Zapoved je namenjena krščanskemu možu in ženi. (1. Kor. 7:5)

Zakaj se je apostolu Pavlu zdelo potrebno, da obravnava v svojem pismu Korinčanom tako intimno zadevo? In zakaj bi to moralo biti važno za današnje kristjane?

Korintski kristjani, ki jim je Pavel pisal približno leta 55 n. št., so živeli v mestu, ki je bilo moralno tako zelo pokvarjeno, da je nastal izraz korinthiazesthai, ki pomeni »postopati razvratno«.

Gotovo lahko rečemo, da je tudi današnji svet moralno pokvarjen. Za mnoge so svobodni spolni odnosi sprejemljivi. Televizija, filmi, literatura in reklame pa ljudi dobesedno poplavljajo s spolnostjo. To pa ustvarja strahovit pritisk, ki ljudi navaja, da popuste nemoralnosti.

Kristjani živijo v tem sestavu stvari in so tudi izpostavljeni temu pritisku. Okoliščina, da so nekateri kristjani celo zatem, ko so bili več let v resnici, popustili skušnjavi nemorale, dokazuje, da je ta pritisk zelo močan in nevaren. Izpostavljeni so mu tako poročeni kot samski kristjani, vendar bomo tukaj posvetili predvsem pozornost tistim, ki imajo zakonskega tovariša, torej osebam, katerim je Pavel namenil besede v 1. Korinčanom 7:5.

ZAŠČITA

Če si poročen, kako lahko obvaruješ sebe — in svojega zakonskega sopotnika — pred padcem v nemoralnost? Morda meniš, da je vajina ljubezen tako močna, da se to vama ne bi moglo nikoli zgoditi. Toda v desetem poglavju istega pisma Korinčanom je Pavel opozoril: »Kdor torej misli, da stoji, naj gleda, da ne pade.« (1. Kor. 10:8—12)

V sedmem poglavju svojega pisma Pavel takole svetuje: »Zaradi (razširjene, NS) nečistosti pa imej vsak svojo lastno ženo in vsaka imej svojega moža. Mož naj ženi stori dolžnost, enako pa tudi žena možu. Žena nima oblasti nad svojim telesom, ampak mož; enako pa tudi mož nima oblasti nad svojim telesom, ampak žena. Ne odtegujta se drug drugemu, razen morda kdaj v soglasju za nekaj časa.« (1. Kor. 7:2—5, EI)

Pavel je vedel, kot tudi večina med nami, da so lahko spolne zahteve zelo močne. Zato je razumel, da ne morejo biti vsi samski. Glede neporočenih je napisal: »Če pa niso zdržni (se ne morejo obvladati, NS), naj se poroči; boljše je namreč v zakon stopiti, kakor goreti.« (1. Kor. 7:9, EI, 37)

Celo za poročene ljudi je nevarno, če se en zakonec namerno odteguje spolnosti, posebno če traja to tedne ali celo mesece. Zaradi ‚razširjene nečistosti‘ in nevarnosti na spolnem področju, je Pavel poročenim parom svetoval, da se ne »odtegujeta drug drugemu« v spolnosti.

OMEJENA »DOLŽNOST«?

‚O, čakajte malo‘, bodo rekle mnoge žene. ‚Naj to pomeni, da sem dolžna izpolniti spolne želje mojega moža, kadarkoli se mu bo zljubilo? Kako pa, če jaz drugače čutim? Morda sem zvečer že zelo utrujena, ker sem oprala veliko perila. Včasih pa na moje razpoloženje ali moč vpliva tudi mesečni ciklus.‘

Takšna reagiranja so pri ženskah bolj pogosta kot pri moških. Na splošno imajo možje, kot izgleda, bolj izrazit spolni nagon. Veliko lažje se vzburijo. Moške slabo razpoloženje ali kaj podobnega ne odvrne tako hitro od želje po spolni zadovoljitvi. Žene pa so često bolj spremenljive, njihova čustva so bolj dovzetna za vse. Zato je ženino zanimanje za spolnost lahko zmanjšano zaradi kakšnih skrbi, prerekanja med otroki, bolezni otroka ali zaradi trde besede njenega moža. Če je poleg tega še zelo utrujena ali če vpliva nanjo mesečni ritem, so zakonski odnosi zanjo morda prej napor kot užitek. (1. Moj. 31:35; 1. Petr. 3:7)

Pavlove besede ne pomenijo, da mora biti žena (ali mož) vedno pripravljena na spolne odnose, če si jih drugi partner zaželi.

V Bibliji so še drugi nasveti, ki bi jih ljubeči zakonci pri tem morali upoštevati. Da naj »nihče ne išče svojega, ampak to, kar je drugega«, je gotovo primeren nasvet. (1. Kor. 10:24, EI)

Ljubeči krščanski mož gotovo ne bo nepotrpežljivo zahteval »svoje«, če je očitno, da je žena preutrujena ali nerazpoložena. Moral bi si zapomniti, da je apostol Peter svetoval zakonskim možem, naj ‚živijo s svojimi ženami kakor s slabotnejšim spolom po pameti, ... častno‘. (1. Petr. 3:7) Takšno lepo obnašanje bo možu pomagalo, da bo spolne zahteve pošteno in ljubeče prilagodil.

Žena bo tako uvidevnega moža gotovo bolj spoštovala in si morda večkrat zaželela njegove bližine, ker bo vedela, da lahko računa na njegovo nežnost in obzirnost.

Razumna in ljubeča žena ve, da njen mož potrebuje spolnost in ima pravico, da je zadovoljen. Enako pa mora mož skrbeti za potrebe svoje žene. Pavel poročene resno opozarja: »Ne odtegujta se drug drugemu, razen morda kdaj v soglasju (dogovoru) za nekaj časa.« (1. Kor. 7:5, EI) Lahko se zgodi, da sta zakonca zaradi kakšne stvari duhovno ali čustveno zelo obremenjena, zato se lahko dogovorita, da določeni čas nimata intimnih odnosov. Toda to naj se zgodi »v soglasju« in tudi ne za daljši čas, da bi zakonca drug drugemu ne naložila prevelikega bremena zaradi »samoobvladovanja« spolnih zahtev.

POTREBNO JE POGOVARJANJE

»Soglasnost« ali dogovor zahteva dobro izmenjavo misli. Nekateri zakonski pari se sicer veliko pogovarjajo o drugih stvareh, toda ne o vprašanjih, ki se tičejo spolnih odnosov. Vzgoja, določene izkušnje ali zadržki so morda vzrok, da se eden od zakoncev ne sprosti v pogovoru o teh stvareh. To pa lahko povzroči nesporazume, razočaranje in znaten čustveni pritisk. Če žena, ki ima težave, ki vplivajo na njeno spolno pripravljenost, molči, bi si to njen tovariš zmotno razložil kot odklonitev, posledice pa so lahko usodne. Ali pa bo mož po daljši bolezni ugotovil, da je njegova želja po intimnostih zmanjšana. Mogoče ga je sram, da bi se o tem pogovoril z ženo, toda kaj si bo ona mislila, če o tem ne govori z njo? Krščanska ljubezen bi morala zakonske tovariše spodbuditi, da se brez zadržkov in iskreno, seveda na samem, pogovorijo o teh stvareh, da bi si lahko prijazno pomagali obnoviti normalne odnose. Za takšen pogovor je važno izbrati pravilen čas. Navadno je modro, govoriti o tej zadevi tedaj, ko sta oba partnerja sproščena in spočita, in ne takrat, ko bi lahko na pogovor vplivala določena napetost ali utrujenost. (Preg. 25:11)

Kaj pa, če se je potrebno odpovedati spolnim odnosom za dlje časa? Morda je zdravnik pojasnil, da bi lahko bili spolni odnosi resna nevarnost za zdravje enega od partnerjev. Tudi v tem primeru je zelo potreben odkrit pogovor. Če oba partnerja razumeta situacijo in sta se jo odločila skupaj premagati, bo veliko lažje, kot če en partner ‚molče trpi‘. ‚Prikrajšani‘ partner tudi zaupljivo prosi Jehovo za pomoč, da bi ostal čist in ohranil zakonsko posteljo neoskrunjeno. (Hebr. 13:4) Seveda bi bilo nerazumno, če bi se izpostavljal vplivom ali situacijam, ki bi ga lahko omajale v njegovi odločitvi, da bo ohranil čistost.

Na žalost pa se morajo nekateri odreči spolnosti v zakonu iz drugih razlogov. V nekaterih primerih se uporabljajo zakonske dolžnosti kot orožje v prepirih; kot sredstvo za dosego ‚lastne volje‘ ali kot izraz neodobravanja ali nezadovoljstva zaradi neke napake ali slabosti. Toda takšno obnašanje je v nasprotju z modrim nasvetom Biblije: »Sonce naj ne zaide nad vašo jezo. Bodite pa med seboj blagi, milosrčni (usmiljeni, EI), odpuščajte drug drugemu, kakor je tudi Bog v Kristusu vam odpustil.« (Efež. 4:26, 32) Ljubezen »ne misli hudega«; ‚ne vrača hudega z zlom‘. (1. Kor. 13:4, 5; Rim. 12:17)

Tudi strah pred možno nosečnostjo lahko vpliva na nepripravljenost k spolnim odnosom. V mnogih deželah se na poznavanje kontrole rojstev kot tudi na kontracepcijska sredstva gleda kot na samo po sebi razumljivo. Krščanski soprog lahko po svoji vesti in po pogovoru z ženo sam odloči, kaj bo v tem pogledu storil.

Toda v nekaterih deželah malo vedo o kontroli rojstev in je tudi sredstva proti zanositvi težko dobiti. To je lahko še posebej vzrok za zaskrbljenost tam, kjer je običaj, da edino mož določa, kdaj je s svojo ženo intimen in kdaj ne, medtem ko se od nje pričakuje, da njegovim željam vedno ugodi. Toda, četudi je mož bil vzgojen po takšnih običajih, se bo verjetno spremenil, ko bo spoznal biblijska temeljna načela. (Efež. 2:3; 4:20—24) Cenjenje žene ga bo navedlo, da bo upošteval njene potrebe in, če je potrebno, poiskal tudi nasvet (znanje), ki mu bo pomagalo prilagoditi odnose tudi njej, da bi lahko skupaj načrtovala družino.

Še nikoli ni bilo tako nujno potrebno, da se kristjane opozori, naj trdno stojijo v veri »v vsej čistosti«. (1. Tim. 5:2) Poročeni danes bolj kot kdajkoli prej potrebujejo ljubečo podporo svojega zakonskega partnerja, da bi ‚delali za svojo rešitev‘. (Fil. 2:12) Če si poročen kristjan, bodi ljubeč, nežen in potrpežljiv s svojim zakonskim tovarišem tudi na spolnem področju. Zapomni si, da sta si dolžna med seboj ‚dajati, kar vama pripada‘. »Ne odtegujta se drug drugemu«, temveč bodi s svojim zakonskim partnerjem ljubeč in obziren. Tako boš obvaroval sebe in svojega zakonskega tovariša pred nemoralnimi vplivi. To medsebojno ljubečo obzirnost bo Jehova gotovo blagoslovil in obogatil vajino skupno življenje.