»Čujmo in bodimo trezni«
»Torej ne spimo kakor drugi, ampak čujmo in bodimo trezni.« (1. Tesal. 5:6, EI)
1. Katero spolnitev biblijske prerokbe lahko kmalu pričakujemo?
KO je Jezus napovedal uničenje Jeruzalema za časa njegove generacije, je rekel: »Zakaj ti dnevi bodo dnevi maščevanja (postopanja po pravičnosti, NS), da se dopolni vse, kar je pisano.« (Luk. 21:22) Leta 70. n. št. je Božja sodna izvršitev doletela tiste, ki so sramotili njegovo ime, prestopali njegove zakone in preganjali njegove služabnike. Podobno bo tudi danes kmalu izvršena Božja pravična obsodba nad sedanjim hudobnim sestavom stvari. S tem se bo še enkrat dokazalo, da se zagotovo izpolni vse, kar je napisano v biblijskih prerokbah. In ta obsodba bo izvršena tako nezaslišano naglo, da bo presenetila vse nepripravljene, ker je v Bibliji rečeno: »Ko bodo namreč govorili: ‚Mir in varnost‘, takrat jim pride nagla poguba.« (1. Tesal. 5:2, 3, EI)
2. Kaj nam svetuje Božja beseda, kakšni bi morali biti v neposredni bodočnosti?
2 Od sedaj do časa, ko bo Božja sodba zaključena, morajo Jehovini služabniki obvezno biti kar najbolj budni in predani. Apostol Pavel, ki je napisal navdihnjeno prerokbo v 1. Tesaloničanom 5:2, 3 je še rekel: »Zatorej ne spimo kakor drugi, marveč čujmo in trezni bodimo.« (1. Tesal. 5:6) Jezus je svetoval: »Čujte torej vsak čas in prosite, da bi vsemu temu, kar se bo godilo, mogli ubežati.« (Luk. 21:36, EI) Podobno je apostol Peter napisal: »Ker ima torej vse to razpasti, koliki morate biti vi v svetem življenju in pobožnosti (predanosti Bogu, NS).« (2. Petr. 3:11)
STOPITI NA JEHOVINO STRAN
3. Kaj mora storiti, kdor želi živeti v Božji novi ureditvi?
3 Vsakdo, ki želi to preživeti in živeti v Božji pravični novi ureditvi, mora sedaj priti v pravilen odnos z Jehovo in njegovo zemeljsko organizacijo. »Stolp močan je ime Jehovino: tja priteče pravični in je na varnem.« (Preg. 18:10) »Zgodilo se bo poslednje dni: gora hiše Jehovine bo stala vrh gora, vzvišena nad griči. In vreli bodo k njej vsi narodi.« (Iza. 2:2, EI) Da, vsak človek, ki želi živeti v Božji rajski novi ureditvi, mora sedaj priti na Jehovino goro, k njegovemu pravemu oboževanju, ki je čvrsto utrjeno in visoko povišano nad vsako drugo oboževanje.
4. Kako je Jezus pokazal, da bi lahko bilo predolgo obotavljanje okoli prestopa na Jehovino stran pogubno?
4 Zakaj je tako nujno potrebno takoj pristopiti k Jehovinemu pravemu oboževanju? Mar iskreni ljudje ne bi smeli počakati, da bi videli začetek Jehovine izvršitve obsodbe, in zatem naglo stopiti na njegovo stran? Čeprav bi to morda nekaterim ugajalo, pa je vprašanje, ali bi imeli tedaj dovolj časa, da zgrade pravilni odnos z Jehovo? Iz Svetega pisma je razvidno, da ne. Tudi Jezus je opozoril: »Pazite pa nase, da ne bodo kdaj vaša srca obtežena s požrešnostjo in pijanstvom in skrbmi tega življenja, in vas ne zadene ta dan iznenada kakor zanka. Kajti tako pride na vse, ki prebivajo na licu vse zemlje.« (Luk. 21:34, 35) Vedi, da bo tiste, ki niso duhovno budni, to ujelo nepričakovano, ker bo ta »dan« prišel »naglo«, nenadoma bodo pogubljeni ravno tako kot tisti, ki bodo izjavili »mir in varnost«.
5. Kateri biblijski primeri nam pokažejo, da morajo ljudje spoznati Jehovo, preden se začne uničenje?
5 Jezus je takšne ljudi primerjal z živaljo, ki nevede stopi v zanko. Duhovno nepazljive ljudi je tudi primerjal s tistimi iz časa Noeta, ki »niso spoznali, dokler ni prišla povodenj in jih je vse pobrala«. So ti ljudje še imeli čas spoznati Jehovo in priti pod njegovo zaščito, zatem ko se je potop začel? Ne, ker Jezus jasno pravi, da je »prišla povodenj in jih je vse pobrala«. Ko se je začela povodenj, niso bili v barki skupaj z Noetom in njegovo družino. Ali je pri Božji sodni izvršitvi nad Sodomo in Gomoro lahko kdo ušel zatem, ko ju je zajel ognjen dež z neba? Ne, ker so bili vsi, razen Lota in njegovih hčera, ki so to področje že prej zapustili, uničeni. Zbežala ni niti Lotova žena, ki je sicer že začela bežati, pa je potem oklevala. Zato je Jezus upravičeno rekel: »Spominjajte se žene Lotove!« (Mat. 24:37—39; Luk. 17:32)
6. Proti kakšnemu mišljenju govore dokazi iz Svetega pisma?
6 Morda pa bi bil še čas zatem, ko bo padel »Babilon veliki«, svetovno kraljestvo krive religije, da bi se ljudje duhovno prebudili in poiskali Jehovo? Vsi dokazi v Svetem pismu govore proti temu. K vsem tem primerom preteklosti se lahko doda še primer Judov v prvem stoletju. Ti religiozni Hebrejci so menili, da primerno obožujejo Boga in zato ni potrebno poslušati Jezusovega oznanjevanja ali oznanjevanja njegovih naslednikov. Vendar jih je Jezus opozoril: »Kadar boste pa videli, da vojske oblegajo Jeruzalem, tedaj vedite, da se je približalo razdejanje njegovo. Takrat naj, kateri so v Judeji, zbeže na gore, in kateri so sredi mesta, naj se izselijo, in kateri so na deželi, naj ne hodijo v mesto.« (Luk. 21:20—22) Toda ko so se leta 66 n. št. rimski vojščaki, ki so oblegali Jeruzalem, umaknili, preveč zaupljivi Hebrejci niso ‚zbežali‘. Ker so Judje napadli zaščitnico, so Rimljani zbežali kot poraženi in zato so le ti menili, da ni potrebno bežati. Verjeli so, da je Bog na njihovi strani, in so izdali celo nov srebrn kovanec z napisom »Sveti Jeruzalem«. Toda Jezusova navdihnjena prerokba je pokazala, da Jeruzalem Jehovi ni bil več svet.
7. Kaj je doletelo Jude, ki niso poslušali Jezusovega nasveta?
7 Kriva religija je Jude zapeljala, da niso zapustili Jeruzalema in Judeje, ko bi še lahko to storili. Spomladi leta 70. n. št. so storili ravno nasprotno! Z vseh strani so se vračali v Jeruzalem k religioznemu praznovanju. Toda ravno tedaj so se močne rimske čete pod poveljstvom generala Titusa vrnile, obkolile Jeruzalem in ujele vse, ki so bili v njem, kot živali v zanko. Po kratkem obleganju je Jeruzalem padel. Jožef Flavij, priča teh dogodkov, je napisal: »Sklepa se, da je bilo v tej vojni 97 000 ljudi — ujetnikov, medtem ko je število tistih, ki so v času obleganja izgubili življenje, okrog 1 100 000 — večinoma so bili pripadniki istega naroda (z Jeruzalemčani), ki pa niso bili tamkajšnji meščani. Vsi ti so iz vse dežele prišli na praznovanje nekvašenih kruhov in jih je vojska nenadoma presenetila ... bili so zaprti kot v zaporu, ko je rimska vojska obkolila mesto.« (Judovske vojne, VI. knj., IX. poglavje, 3, 4. odstavek, prevedel v angleščino William Whiston.)
8. Kako je bilo s kristjani, ki so poslušali Jezusa, v nasprotju z onimi, ki so poskušali zbežati v zadnjem trenutku?
8 Toda kristjani, ki so bili budni in pripravljeni, so bili že dolgo zunaj Jeruzalema in Judeje, zbežali so na varno, ko so še lahko, namreč leta 66 n. št. Ker so verovali Jezusovim preroškim besedam in po njih postopali, so preživeli. Ko je Jude zadela »velika stiska«, niso mogli več zbežati. Nekaj tisočev jih je poskušalo zbežati iz mesta, toda oblegovalci so jih ujeli in nekatere izmed njih razrezali, da bi iz njih pobrali zlato, ki so ga mnogi pogoltnili.
PREŽIVETI VELIKO HUJŠO »STISKO«
9., 10. a) Kako neprizanesljiva bo »velika stiska«? b) Zakaj ne izgleda, da bi po uničenju Babilona velikega nastopilo obdobje miru?
9 Jude je točno po Jezusovi napovedi zadela strašna »stiska«. (Luk. 19:43, 44) Jezus pa je opozoril, da bo v »Jehovinem dnevu maščevanja« še veliko večja »stiska«. Ko je odgovarjal na vprašanje o »znamenju« njegovega »prihoda«, je Kristus rekel: »Zakaj tedaj bo velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta doslej in je tudi nikoli ne bo.« (Mat. 24:3, 21) Ta »stiska« ne bo zadela le Babilona velikega, temveč vso Satanovo ureditev — posvetno, družbeno in gospodarsko.
10 Čeprav se bo uničenje pričelo »naglo« s krivo religijo, se bo neizprosno nadaljevalo vse do konca. (1. Tesal. 5:3) Biblijska prerokba govori, da po uničenju Babilona velikega ne bo nastopil mir in da Bogu nasprotne sile, ki bodo uničile Babilon veliki, ne bodo pokazale nobenega usmiljenja do Jehovinih predanih prič. Nasprotno, te Bogu nasprotne sile bodo sovražile Božji narod in se obrnile tudi proti njemu. V Bibliji piše, da se bo ista »divja zver« z desetimi rogovi, ki je uničila Babilon veliki, ‚borila z Jagnjetom‘, Jezusom Kristusom, ki ga na zemlji zastopajo njegovi nasledniki. (Razod. 13:1; 17:12—14, 16; 19:19) Ti od zmage nad krivo religijo pijani zavojevalci, bodo brez dvoma na Božje služabnike gledali samo kot na drugo religijo, ki jo je tudi treba odstraniti, da ne bi ostalo kaj, kar bi motilo njihovo vladavino na zemlji. (Ezek. 38:14—16)
11. Kako bo »velika stiska« dosegla vrhunec?
11 Toda ta napad na Božje služabnike bo enako, kot če bi napadli Boga, ker je rekel: »Zakaj kdor se vas dotakne, se dotakne punčice očesa njegovega (mojega).« (Zah. 2:8; Ezek. 38:18, 19) Tedaj bo Jehova bliskovito posegel. To bo izzvalo njegov harmagedonski bes. (Razod. 16:14, 16) Svojemu Sinu in Kralju Jezusu Kristusu in njegovim nebeškim vojskam bo zapovedal napad! Kristus in njegova nebeška vojska bodo z rušilno močjo pobili zemeljske kralje in druge sestavne dele brezbožnega sveta, kakor tudi vsakega, ki ga podpira. Angel glasno kliče in vabi vse nebeške ptice: »Pridite in zberite se k veliki večerji Božji, da jeste meso kraljev in meso vojaških poveljnikov in meso mogočnih in meso konj in sedečih na njih in meso vseh, svobodnih in hlapcev, malih in velikih.« (Razod. 19:17, 18) »Velika stiska« bo torej na vrhuncu. Božji upravičeni »dan maščevanja« nad Satanovim sestavom stvari bo tako končan.
12. Kdaj bi morali iskreni ljudje »iskati Jehovo«?
12 Z uničenjem Babilona velikega se bo »nagla poguba« začela, nadalje bodo napadli Božje služabnike, kar bo prešlo v Božjo vojno Harmagedon; in nič ne kaže, da bi bil kakšen premor v »veliki stiski«. Zato tudi nimamo nobenega biblijskega razloga, po katerem bi sklepali, da bo po uničenju krive religije dovolj časa za obrnjenje k Bogu. Namesto tega se morajo tisti, ki želijo preživeti to stisko in vstopiti v Božjo novo ureditev, sedaj obrniti k Jehovi. »Iščite Jehovo, dokler ga morete najti, kličite ga, dokler je blizu.« (Iza. 55:6) Sedaj bi si morali iskreni ljudje pridobiti vero, hrabrost, ljubezen in začeti služiti Bogu. Sedaj se morajo pripraviti, da bodo zdržali pritisk, ki mu bo izpostavljen Božji narod v »veliki stiski«, ki se naglo približuje.
13. S kom so primerjani Božji zvesti služabniki in zakaj?
13 Božja beseda primerja Božje zveste služabnike z dobro izurjenimi, opreznimi vojaki, oblečenimi v zaščitni oklep, ki so pripravljeni izpolniti vsako zapoved svojega vodje. Niso kakor nepripravljene čete, ki spijo po barakah v času nevarnosti in nujnosti. Pavel pravi: »Torej ne spimo kakor drugi, ampak čujmo in bodimo trezni. Zakaj kateri spe, ponoči spe, in kateri se upijanjajo, se ponoči upijanjajo. Mi pa, ki smo otroci dneva, bodimo trezni ter si nadenimo oklep vere in ljubezni in za čelado upanje zveličanja. Kajti Bog nas ni namenil za jezo, ampak da dosežemo zveličanje po našem Gospodu Jezusu Kristusu.« (1. Tesal. 5:6—9, EI)
14. Kaj pokaže, da bodo Božji služabniki zagotovo dobro obveščeni, da bi lahko izvrševali Božjo voljo?
14 Božji služabniki tudi povsem zaupajo v to, da bo Bog še dalje obveščal svojo organizacijo, da bi mogli hoditi po pravilni poti v rešitev. Prepričani smo lahko v to, ker navdihnjena prerokba iz Razodetja, sedmega poglavja, pokaže, da bo iz »velike stiske« izšla »velika množica, ki je nihče ni mogel sešteti, iz vseh narodov in rodov in ljudstev in jezikov«, (EI) in vstopila v Božjo novo ureditev. (Razod. 7:9, 14) In zakaj bo preživela »velika množica«? Zato ker »služi Bogu noč in dan« in so pod ‚njegovim šotorom zaščite‘. (Razod. 7:15) Ker so dobro obveščeni, vedo, kako služiti, da bi bili Bogu sprejemljivi. Niso nedelavni in ne čakajo, da bi videli, kaj se bo zgodilo. Vedo, da tisti, ki »delajo po Božji volji, ostanejo vekomaj«. (1. Jan. 2:17, EI)
POVEČANO DELOVANJE
15. Kako Jehovine priče spolnjujejo zapoved o »oznanjevanju dobre vesti o Božjem Kraljestvu vsemu naseljenemu svetu«?
15 Del Božjega namena v naših dneh je tudi izpolnitev Jezusove prerokbe: »In ta dobra vest o kraljestvu se bo oznanjevala po vsem naseljenem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec« (Mat. 24:14, NS) Za prave kristjane so te preroške besede pravzaprav zapoved, da govore dragim o dobri vesti o Božjem Kraljestvu ali prihajajoči novi ureditvi. In Jehovine priče brez dvoma izpolnjujejo to zapoved v teh »poslednjih dneh«. (2. Tim. 3:1; primerjaj Matevž 28:19, 20.) Nesebično trošijo čas in sredstva, da druge poučujejo o Božjem čudovitem namenu z zemljo. Njihovo težko delo je nagrajeno: več kot pet milijonov oseb po vsem svetu je pokazalo zanimanje za Božjo novo ureditev in njegovo pripravo rešitve po Jezusu Kristusu. Vsi ti so se lani aprila udeležili svečanosti v Spomin na Kristusovo smrt.
16., 17. a) Kakšna navodila so dobili Izraelci, preden je Bog uničil Jeriho? b) Kako je ljudstvo spolnilo ta navodila?
16 Ker se Jehovina napredujoča organizacija približuje zaključnim letom svoje oznanjevalske dejavnosti v tem svetu, ni dvoma, da bo svoje delo še povečala. Spomni se, kaj je bilo zapovedano narediti Izraelcem, preden je Bog uničil Jeriho. Najprej so šest dni korakali okoli mesta po enkrat na dan. Toda zatem jim je bilo zapovedano: »Sedmi dan pa obkrožite mesto sedemkrat, in duhovniki naj trobijo na trombe. Ko bodo trobili na ovnov rog, naj vse ljudstvo, ko zaslišite glas trombe, zažene velik bojni krik in mestno obzidje se bo sesulo in ljudstvo naj vstopi, vsak prav tam, kjer stoji.« (Jozua 6:2—5, EI)
17 Izraelci so sedmi in zadnji dan morali sedemkrat povečati svojo dejavnost! Potem so morali ‚zagnati močan bojni krik‘. Storili so natanko tako, kakor jim je bilo rečeno. »Sedmi dan pa so zgodaj vstali, ko je zasvitala jutranja zarja, in šli tako sedemkrat okoli mesta. ... Ko so duhovniki sedmič zatrobili na trombe, je Jozue rekel ljudstvu: Kričite! Kajti Jehova vam je dal mesto. ... Ko je namreč ljudstvo zaslišalo glas trombe, je zagnalo velik bojni krik in obzidje se je sesulo.« (Joz. 6:15, 16, 20, EI)
18. Kaj pričakujemo glede obsega in načina oznanjevanja pred koncem tega sestava stvari?
18 Tudi mi danes lahko pričakujemo podobno povečanje naše oznanjevalske aktivnosti. Brez dvoma bomo prej, preden bo »velika stiska« končana, priče največjega oznanjevanja Božjega imena in njegovega kraljestva v zgodovini sveta. Medtem ko sedaj oznanjevanje vključuje vabljenje v Božjo organizacijo zaradi rešitve, bo brez dvoma prišel čas, ko bo vest imela ostrejši ton, podoben ‚velikemu bojnemu kriku‘. V Razodetju 16:21 je napisano: »In toča velika, kakor talent težka (približno 45 kilogramov), pada z neba na ljudi; in ljudje so preklinjali Boga zaradi šibe toče, ker silno težka je šiba njena.« Toča je zmrznjena voda ali voda v trdnem stanju. Zato to preroško slika, kako bo Jehova na koncu poslal neposlušnemu človeštvu sodno sporočilo v obliki toče, ki trdo pada. Zaradi dejstva, da se o šibi toče govori, da je »silno težka«, se domneva, da bo oznanjevanje Jehovinega »dne maščevanja« dokaj ostro.
19. Kakšni moramo biti glede na neposredno bodočnost?
19 Zato bi bilo dobro, da mislimo kakor apostol Peter: »Ker ima torej vse to razpasti, koliki morate biti vi v svetem življenju in predanosti Bogu!« (2. Petr. 3:11) Vsekakor je nujno, da se ‚med seboj tolažimo‘ in ‚spodbujamo drug drugega‘. (1. Tesal. 5:11, 15) »Dokler utegnemo, torej delajmo dobro vsem, zlasti pa svojim domačim po veri.« (Gal. 6:10, EI) Zato moramo do konca ostati ‚čuječi in trezni‘. (1. Tesal. 5:6)