Osnova za trdno vero

NEKATERI, ki se jim zdi vera nepraktična, niso nikoli veliko razmišljali o tem, ali za verovanje obstaja trden temelj. Kako pa je s teboj? In če bi želel preiskati to zadevo, kje naj bi začel in kakšni dokazi so za to na razpolago. Lahko bi raziskal veliko stvari, ki te v svetu obkrožajo, da bi našel primerna dejstva.

ZELO VELIKO — ZELO MAJHNO

Pošteno bi bilo reči: Lahko bi preučil silno veliko — na videz neskončno vesolje zunanjega prostranstva. Lahko pa bi si ogledoval zelo majhne — celo mikroskopsko majhne delčke našega telesa in sveta. V obeh primerih bi lahko našel razlog za verovanje v Stvarnika. (1. Moj. 1:1; 2:1—4)

Pred približno tritisoč leti je Elihu, mož, ki je živel na Bližnjem Vzhodu, rekel: »Ozri se proti nebu in glej.« (Job 35:5) Menil je, da so dokazi za Stvarnikov obstoj vidni na nebu. S prostim očesom je Elihu lahko od 100 milijard zvezd v naši galaksiji — Mlečni cesti, videl približno 5000 zvezd. Ni mogel vedeti, da obstaja tisoče milijonov galaksij, v vsaki od njih pa je milijarde zvezd. Misliš, da bi bila njegova vera v Boga oslabela, če bi bil vedel, kar mi danes vemo? Ali pa bi to znanje še bolj poglobilo njegovo vero? Psalmist David je nekaj kasneje rekel: »Nebesa oznanjajo slavo Boga mogočnega in delo rok njegovih kaže oblok nebesni.« (Ps. 19:1)

Znanstveniki raziskujejo sedaj Sončni sistem z vesoljskimi vozili, opazujejo zunanje vesolje z optičnimi teleskopi in po radioteleskopih sprejemajo zvoke z oddaljenih točk vesolja. To povečano spoznanje je nadaljnji dokaz za verovanje v Boga.

Fizik Werner von Braun, bivši direktor ameriškega centra za vesoljske polete NASA (National Aeronautics and Space Administration), je pisal: »Materialisti devetnajstega stoletja in njihovi ateistični nasledniki dvajsetega stoletja so nam poskusili reči, da bi lahko živeli brez vere v Stvarnika, ker nam daje znanost vse znanje o stvarstvu. Pa vendar je vsak novi odgovor sprožil novo vprašanje. Čim bolje razumemo ... mojstrski načrt galaksij, tem več razlogov imamo, da občudujemo čudež Božjega stvarstva.«

Do istega zaključka boš prišel, če se obrneš od ogromnega vesolja in preučuješ majhne delce našega telesa. David je bil prisiljen vzklikniti: »Ustvaril si vsak moj del; stkal si me v telesu matere moje. ... Vse kar delaš, je čudežno in čudovito.« (Ps. 139:13, 14; Today’s English Version)

V letih, ko je bil prof. Robert J. White nevrokirurg, je lahko zelo nadrobno raziskal človeške možgane. Rekel je:

»Moje izkušnje z bolniki in nevrološka raziskovanja v trudu, da pojasnim skrivnosti možgan, so me bolj kot kdajkoli prej navedla na globoko spoštovanje možgan. Nimam druge izbire, kot da priznam obstoj izrednega, inteligentnega Bitja, ki je odgovorno za nastanek in razvoj neverjetnega odnosa med mislimi in možgani — nekaj, kar daleč prekaša človeško sposobnost razumevanja.«

Če bi bil sposoben raziskati sestav ene same človeške celice, bi našel veliko razlogov za vero v Stvarnika. Celica je osnovna enota vsakega živega stvarjenja na Zemlji. Približno 100 000 000 000 000 drobcenih celic sestavlja tvoje telo, vendar je vsaka od njih presenetljivo zapletena in dobro zamišljena.

Na primer: V vsaki celici tvojega telesa je na desetine tisočev genov in mnogokrat omenjena DNA,a ki celici govori, kako naj deluje in se regenerira. Ta je določila barvo tvojih las, kako hitro boš rasel in neštete druge podrobnosti. Vprašaj se: zakaj so vsa ta obvestila v DNA vsake moje celice?

V svoji knjigi Whence and Wherefore (1978, Kako in zakaj?) govori dr. Zev Zahavy o razpravi, do katere je prišlo v razredu za biokemijo Univerzitetne višje šole (Cornell) za medicinske vede. Profesor je tolmačil »programiranje molekul DNA«. Takole beremo:

»V razredu so bili mladi študenti, ki so rasli v dobi računalniške tehnologije, zato jim je bila dobro znana neobhodno potrebna vloga programerjev v oblikovanju računalniškega programa. Z omembo ‚programiranih molekul‘, je bil eden od študentov spodbujen k živahnemu razpravljanju.

‚Če so strukture RNAb in DNA programirane, da izvedejo in proizvedejo ustrezne določene vzorce‘, je vprašal, ‚odkod so potem programi sami‘?

Profesor je na to odvrnil s čudnim nasmeškom: ‚Od očeta različnosti, vendar.‘

Zmedeni študent je zbadljivo vzkliknil: ‚Očeta različnosti? Kdo pa je to?‘

‚Mislim, da je bolj znan po svojih inicialkah‘, se je glasil odgovor spodbudnega predavatelja.«

Profesor je seveda mislil BOGA (angleško: GOD).

Da, raziskovanje zelo velikih ali zelo malih delov stvarjenj daje trdno osnovo za sigurno vero v Boga.

[Podčrtni opombi]

[Slika na strani 18]

Del molekule DNA