Joel je napovedal Jehovino maščevanje in ljubezen

»In zgodi se potem, da izlijem Duha svojega na vse meso; in sinovi vaši in hčere vaše bodo prorokovali, starci vaši bodo imeli sanje, mladeniči vaši bodo videli prikazni. In celo na hlapce in na dekle izlijem duha svojega v tistih dneh.« (Joel 2:28, 29)

Brez dvoma sta ti dve vrstici najbolj znani del Joelove prerokbe, ker jih je Peter citiral ob binkoštih. (Dej. ap. 2:14—18) Toda biblijska knjiga Joela pove še veliko več, čeprav ima samo tri poglavja in šteje le 73 vrstic. V njej se tudi govori o opustošujočem navalu kobilic, česar posledica bo lakota, o kesanju in obnovi ter o Jehovinem maščevanju nad narodi. V naših Biblijah je Joel drugi od takoimenovanih malih prerokov — malih po velikosti njihovih knjig — ne pa po pomembnosti.

Ko pregledujemo knjigo Joela, vidimo, da je pomembno sporočilo, ne pa oseba, ki nam ga posreduje. Vemo, da je bil Joel Petuelov sin. Pomen biblijskih imen je često značajen, tako je tudi pri Joelu in njegovem očetu. »Petuel« pomeni »Bog rešuje« in »Joel« pomeni »Jehova je Bog«.

Sama knjiga pokazuje, da je bil Joel najverjetneje iz dvoplemenskega kraljestva Jude. To lahko razberemo iz tega, ker se v prerokbi poudarja Judejo in Jeruzalem in tempeljsko službo v Jeruzalemu.

Kdaj je bila ta prerokba napisana? Ne smemo biti dogmatični glede tega. Različni biblijski učenjaki domnevajo, da je bila napisana v razdobju od 10. stoletja do 2. stoletja pred n. št. Največ dokazov je za čas okoli leta 820 pred n. št. Ta datum izgleda najprimernejši, ker prerokba omenja izraelske prvotne sovražnike — Tir, Sidon, Filistejo, Edom in Egipt — in ne poznejše, Asirijo in Babilon. To pokazuje tudi njeno mesto v hebrejskem kanonu.

Tudi stil pisanja kaže na zgodnejši datum. Mnogim je Joelov stil tako prefinjen, da se prerokba lahko primerja z brušenim diamantom. Joelova prerokba ima pravzaprav tako visoko literarno vrednost, da jo nekateri biblijski učenjaki postavljajo pred vse kasnejše prerokbe. Njegovo pisanje je zelo pesniško in značilno po različnih ritmih. Kaže se tudi nagnjenje k prispodobam in metaforam.

Izraelci niso nikoli dvomili v verodostojnost Joelove prerokbe in dobila je častno mesto v njihovem kanonu. Apostol Peter in Pavel sta s citiranjem iz nje pravtako potrdila njeno vrednost. Avtentičnost knjige pa je potrjena tudi z izpolnitvami o Tiru, Filisteji in Edomu. (Dej. ap. 2:14—18; Rim. 10:13)

KAZEN IN LAKOTA

Joelovo prerokbo se lahko deli na tri dele. V prvem (od 1:1 do 2:11) je dvojni opis nadloge kobilic. V prvem opisu jo primerja z navalom kobilic, ki imajo zobe in čeljustne kosti kakor lev. Glede Joelovega zapisa moramo reči: »To strašno opustošenje, ki so ga povzročile kobilice kmetijskemu, gospodarskemu in religioznemu življenju ljudi, je opisano s skoraj znanstveno natančnostjo, če upoštevamo izjave tistih, ki so doživeli takšno nadlogo.«

Kot nam pove Joel, je bilo pojedeno vse, tla izropana, kmetje žalostni in vinogradniki so tožili. Celo domače živali so ječale in govedo je bilo zbegano. Nič čudnega, da je bilo duhovnikom in služabnikom Jehovine hiše zapovedano naj jočejo, naj noč prečujejo v raševini in pepelu, se poste in »vpijejo k Jehovi po pomoč«. (Joel 1:14)

Drugi opis navala kobilic se začne z glasnim opozorilom k čuječnosti: »Tekajo kakor junaki, kakor vojščaki naskakujejo zid; ... drug se ob drugega ne zadeva, vsak hodi po svoji stezi; najsi kdo pade pod strelom, njih bojna vrsta se ne pretrga. Obkrožajo mesto, se vržejo na obzidje, se priplazijo (stopajo) v hiše, lezejo skozi okna kakor tatovi.« (Joel 2:1, 7—9, EI)

Izgleda da bi se moralo glede na to, da je Joel opisoval v slikovitem jeziku, njegove besede bolj upoštevati kot le zapis nečesa, kar se je že zgodilo. In kaj napovedujejo? Dejstva pokazujejo, da je to bila napoved sodobnega učinkovitega oznanjevanja Jehovinih prič po hišah, ki se je začelo 1920. leta. Te priče so se takoimenovanemu krščanstvu zares izkazale kot nadloga, ker delajo, oziroma napredujejo kot dobro urejena vojska.a

KESANJE IN OBNOVA

Drugi del Joelove prerokbe govori o obžalovanju in obnovi. V Joelu 2:12—14 beremo: »Izpreobrnite se k meni z vsem srcem svojim, s postom in z jokom in žalovanjem! Raztrgajte si srca, ne pa oblačil, in izpreobrnite se k Jehovi, svojemu Bogu; kajti on je milostiv in poln usmiljenja, počasen za jezo in bogat v milosti ... Kdo ve, če se obrne in mu bode žal in pusti za seboj blagoslov: jedilno in pitno daritev Jehovi, vašemu Bogu.«

Ta del prerokbe se je v našem času še posebej izpolnil, in sicer med prvo svetovno vojno, ko je Božje ljudstvo imelo nečista usta in je Jehova bil jezen nanje. Tedaj pa so skesano prosili Boga, kot je zapisano v Joelu 2:17, EI: »Usmili se, Jehova, svojega ljudstva! Ne daj svoje dediščine v zasramovanje, da bi bili v zabavljico narodom! Zakaj bi govorili med ljudstvi: Kje je njih Bog?« (Primerjaj Izaija 12:1; 6:5.)

Joelova prerokba (2:21—27 in 3:18—21) opisuje rezultat obžalovanja, in sicer, obljubljeno obnovo. In res je po mučnih doživetjih začasa Prve svetovne vojne Jehovino ljudstvo bilo ponovno pripeljano v duhovni raj. (Glej Izaija 35. poglavje.)

Po besedah apostola Petra (Dej. ap. 2:14—18) ni dvoma, da se je prerokba iz Joela 2:28, 29 izpolnila na binkoštni dan 33. leta n. št. Vendar kaže, da ima še eno izpolnitev, in sicer v »zadnjih dneh« satanovega sestava stvari. (2. Tim. 3:1) Do ponovnega izlivanja Jehovinega duha je prišlo od leta 1919 do 1922, še posebej na dveh kongresih Jehovinih prič v Cedar Pointu (Ohio).

IZVRŠITEV OBSODBE

Prišli smo do tretjega dela Joelove prerokbe, ki govori o obsodbi in izvršitvi. (Joel 3:2—16, 19) Ta pojasnuje, zakaj se je Jehova razjezil nad narodi: zaradi njihovega postopanja z njegovimi služabniki. Razselili so jih med narode in iz njih naredili sužnje. Tudi so oplenili iz Jehovinega templja zlato in druge stvari. Bili so nasilni do sinov Jude in prelivali nedolžno kri. Upoštevaj, da tukaj Jehova govori, da so s temi deli zlorabljali njega; tudi Jezus je rekel, da je Savel iz Tarza preganjal njega, ker je preganjal njegove naslednike. (Dej. ap. 9:5)

Po klicanju teh narodov na obračun, je Jehova zapovedal svojemu ljudstvu, da oznanijo njegov dan maščevanja: »Posvetite vojsko, vzdramite junake«. In nasprotno od Izaije 2:2—4 in Mihe 4:1—3 piše: »Prekujte svoja orala v meče in kosirje v sulice! Slabič naj reče: ‚Junak sem‘« Pozvani so, da pridejo v dolino Josafata, čigar ime pomeni »Jehova je sodnik«. (Joel 3:9—12)

Zatem se opisuje Jehovino izvrševanje obsodbe nad narodi. S srpom se bodo želi zli narodi in metalo se jih bo v stiskalnico, ki bo prepolna. Ustrezno temu se ta del prerokbe zaključuje s temi za njih pomembnimi razlogi: »In spoznate da sem jaz, Jehova, Bog vaš, ki prebivam na Sionu, na gori svetosti svoje«. (Joel 3:17) Ta prerokba je analogna temu, kar piše v Razodetju o Harmagedonu. (Raz. 16:14—16; 19:15—21)

Joelova knjiga poveličuje suverenost Boga Jehove. To vidimo iz tega, ker on pošilja kobilice nad ‚pijano Judejo‘ (takoimenovano krščanstvo; in poziva narode na boj, kjer jih bo uničil v »dolini Josafatovi«. Ta prerokba tudi poudarja Jehovino veliko sočutje, kot beremo v Joelu 2:13: »Izpreobrnite se k Jehovi, svojemu Bogu; kajti on je milostiv in poln usmiljenja in počasen za jezo in bogat v milosti in žal mu je hudega.« Razen tega je v knjigi zapisana zapoved Jehovinim pričam, da objavijo prihajajoči dan njegovega maščevanja; in to tudi objavljajo narodom: »Posvetite vojsko!« Mi smo, k sreči, blizu tega dne, ko bo Jehova »sedel in sodil vse narode okoli.« (Joel 3:9—12)

[Podčrtna opomba]