Bodi moder — postopaj kot najmanjši
»Kdor postopa kot najmanjši med vami, ta je velik.« (Luk. 9:48, NS)
1., 2. a) Kdo je bil med ljudmi z največjo prednostjo od vseh, ki so kdajkoli živeli na Zemlji; in zakaj? b) Zakaj so se vedno znova prepirali med seboj?
KDO so bili ljudje, ki so imeli največje prednosti na tej Zemlji? Brez dvoma so med temi bili dvanajsteri učenci Jezusa Kristusa, ki jih je on izbral za apostole. Kolikšno prednost so imeli, da so bili z njim, ko je hodil »po mestih in vaseh, propovedujoč in oznanjujoč blagovestje (dobro vest, NS) o kraljestvu Božjem.« (Luk. 8:1) Kako prijetno je bilo zanje, poslušati Jezusove razlage, kot na primer pridigo na gori in biti priče mnogih čudežev, ki jih je delal! In mar jih ni, razen tega, Jezus še posebej poučeval? Da, vsekakor.
2 Zato je nenavadno, da so ti možje z največjo prednostjo vedno znova razpravljali, kdo izmed njih je glavni ali prvi. Nihče od njih ni želel biti najmanjši. Je takšna tekmovalnost pospeševala mir, slogo in srečo? Je ugajala Bogu Jehovi? Je bilo to modro? Komajda. Kaj jim je zato rekel Jezus ob neki priliki? Ko je postavil predse otroka, je rekel: »Kdorkoli sprejme tega otroka v imenu mojem, (tudi) mene sprejme; a kdorkoli mene sprejme, sprejme (tudi) tega, ki me je poslal. Kdo je namreč najmanjši med vami vsemi, ta je velik.« (Luk. 9:48)
3. Naštej nekaj posvetnih primerov nepripravljenosti, da bi bil kdo manjši od ostalih!
3 Kdo je danes pameten oziroma pripravljen, obnašati se kot manjši ali manj pomemben? Malo jih je! Zato je tudi toliko zmedenosti, sporov, razdorov in vojn v tem starem svetu. Narodi in narodnostne skupine tekmujejo med seboj; vsakdo želi biti na vrhu, glaven ali najmočnejši. Tako dežele obremenjujejo ljudstvo z velikanskimi izdatki za oborožitev. In kaj drugega je gibanje za osvoboditev žena, kot zavračanje tega, da bi bile manjše od moškega sveta? In mar ni prav to tisto, kar muči tudi mnoge sodobne mlade ljudi? Upirajo se vlogi, ki jo imajo starejši; nočejo biti manjši od svojih staršev. Ali je nepripravljenost vseh, da bi bili manjši, prinesla srečo? Je to pametno? Povsem nasprotno!
UČITI SE IZ BIBLIJSKIH PRIMEROV
4. Kdo je bil prvi, ki je tako vzvišeno mislil o sebi; in kaj to pokazuje?
4 Kako neumno je biti nepripravljen postopati kot manjši, lahko vidimo iz dejstva, da je vsem problemom na svetu vzrok ravno upornost določenega angela, ki se ni hotel tako obnašati. Zakaj lahko rečemo tako? Ker je ta angel, ki je navedel naša prva starša na pot greha in smrti, pokazal svoje prave nagibe, ko je pred Sina Božjega v puščavi postavil tretjo preizkušnjo. Tedaj je Jezusu ponudil vsa kraljestva sveta, če bi naredil samo en korak za oboževanje satana. Kaj je to pokazalo? Da je satan hotel biti enak Bogu Jehovi, to je, da ni želel biti v odnosu z njim nič manjši. To se vidi iz Jezusovega odgovora satanu: »Poberi se, satan! kajti pisano je: ‚Moli Jehovo, Boga svojega, in njemu samemu služi‘.« Ker ni bil voljan biti manjši, si je satan nakopal sramoto in sramotno dejanje in bo nazadnje uničen. (Mat. 4:8—10; Hebr. 2:14)
5. a) Kako je Eva pokazala, da noče biti manjša? b) Kaj pokaže, da je tudi Kajn tako čutil?
5 Mar ni tudi Eva, ker je bila nerada manjša, klonila na osnovi satanovih zvijač in postala neposlušna Bogu Jehovi? Satan ji je obljubil, da bo postala kakor Bog in da bo sposobna odločati, kaj je zanjo dobro in kaj slabo, če bo jedla prepovedan sadež. (1. Moj. 3:5) Ker Eva ni hotela biti manjša, je bilo to zanjo pogubno. Kaj pa je bilo z njenim prvorojencem? Ali ni Kajn ubil svojega brata Abela zato, ker enostavno ni prenesel, da bi bil manjši v odnosu z njim? Kako mrzko je bilo Kajnu, da se je dalo Abelu prednost. To oholo stališče je povzročilo, da je bil Kajn pregnan kot prvi morilec človeka. (1. Moj. 4:1—16)
6. Kako so pokazali nejevoljnost, da so manjši: a) Jožefovi polbratje? b) Aron in Mirjam? c) Korah, Datan in Abiram?
6 Zatem so tu Jožefovi polbratje. Ker je Jakob imel rajši Jožefa — ker je bil sin njegove ljubljene žene Rahele — so ga tako močno zasovražili, da niso bili mirni, dokler se ga niso iznebili. (1. Moj. 37:3—35) Prišel je trenutek, ko so imeli priložnost, da se pokesajo svojih postopkov. Leta pozneje sta se uprla celo Mirjam in Aron, ker nista hotela biti manjša od svojega mlajšega brata, Mojzesa. Pritoževala sta se: »Ali je res Jehova govoril samo z Mojzesom? Ni govoril li tudi z nami?« Toda kakor pokaže poročilo, je Bog Jehova to slišal in zelo nezadovoljen z njunim duhovnim stališčem, rekel: »Poslušajta besede moje: ... hlapec moj, Mojzes ... je v vsej hiši moji zvest. Od ust do ust govorim z njim. ... Zakaj se torej nista bala govoriti zoper služabnika mojega, zoper Mojzesa?« Bogu Jehovi se je to tako zamerilo, da je Mirjam udaril z gobavostjo. Zatem so še Korah, Datan in Abiram, ki so se še huje upirali temu, da bi bili manjši — in so bili zato uničeni. (4. Moj. 12:1—15; 16:1—35; 26:9—11)
7., 8. a) Katera dva kralja sta bila zagrenjena, ker nista želela biti manjša? b) Naštej primere iz časa apostolov?
7 Tudi kralj Savel je bil Jehovin služabnik, ki je imel težave v tem pogledu. Enostavno ni mogel poslušati žensk, ko so pele: »Savel je pobil svoj tisoč, a David svojih deset tisoč!« To je Savla tako razjezilo, da je od tega dne »grdo gledal« Davida, celo preganjal ga je kakor psa in ga poskušal odstraniti. Kako zagrenjeno je postalo Savlovo življenje zaradi njegove nepripravljenosti, da bi bil v tem pogledu manjši od Davida! In kako tragično je končal! (1. Sam. 18:7—9; 31:3—6) Zatem je tu še kralj Uzija. Zaradi velikih vojaških uspehov, bili so zares veliki, je postal nadut v srcu. Ni bil več zadovoljen s tem, da bi bil samo kralj in bi urejeval državniške zadeve, kar je nižje glede na duhovništvo — kar bi bilo zelo modro zanj — temveč je hotel biti enak duhovnikom v oboževanju v templju. Zaradi njegove predrznosti ga je Bog Jehova udaril z gobavostjo in umrl je gobav. (2. Letop. 26:16—21; Preg. 11:2)
8 Prišli smo do Krščanskih grških spisov, in omenili smo že problem dvanajsterih apostolov, ko je bil Jezus z njimi; nobeden od njih ni bil pripravljen biti manj vreden. Vendar moramo upoštevati, da o tem nič več ne beremo zatem, ko so ob binkoštih dobili svetega duha. Zato pa so drugi kristjani v prvem stoletju imeli takšne težave. Izgleda, da nekateri kristjani v Korintu niso bili zadovoljni, da so manjši od apostola Pavla. Apostolu Janezu se je zdelo neobhodno potrebno, da strogo pokara Diotrefeja, ker je želel zavzeti prvo mesto in ni spoštoval tega, kar je imel reči apostol Janez takratnim kristjanom. (2. Kor. 10:1—11; 12:5—9; 3. Jan. 9, 10)
ZAKAJ TA PROBLEM?
9. Kje je vzrok, da ljudje niso pripravljeni biti manjši, oziroma manj pomembni?
9 Zakaj se je ta problem v človeški zgodovini tako razširil in, da ne vpliva samo na posvetne ljudi, dežele in posameznike, temveč celo na služabnike Boga Jehove? Zaradi podedovane sebičnosti. V 1. Mojzesovi 8:21 beremo: »Zakaj misel srca človekovega je huda od mladosti njegove.« Zato je ‚srce varljivo nad vse in hudo popačeno, kdo ga more doumeti?‘ (Jer. 17:9)
10.–12. Kateri primeri pokažejo, kje in zakaj nastaja ta problem?
10 Jehovine priče na splošno skoraj nimajo težav glede tega, kako se obnašati do tistih, ki očitno zavzemajo višje položaje. Toda problem nastane, ko naj bi bili manjši med enakimi, med tistimi, ki so več ali manj takšni kot oni. Na primer: niti eden izmed dvanajstih apostolov ni težko bil manjši v odnosu na svojega učitelja, Jezusa Kristusa. Toda ko je primerjal sebe z ostalo enajstorico apostolov, je nastal problem. Nihče med njimi ni želel biti manjši!
11 Podobno lahko pride tudi danes do majhnega tekmovanja v krščanski skupščini, ali pa lahko pride na površje žensko ljubosumje posebno med tistimi, ki so enako nadarjeni ali imajo enake prednosti. Izgleda, da je nastala takšna situacija med dvema krščanskima ženama v Filipih, zato je apostol Pavel napisal: »Evodijo opominjam in Sintiho opominjam, da bodita enih misli v Gospodu. In prosim tudi tebe, moj tovariš zvesti, pomagaj jima, ki sta se z menoj borili v evangeliju ... in drugimi sodelavci mojimi.« (Filip. 4:2, 3) Najverjetneje je, da sta bili obe sestri posebno sposobni in goreči oznanjevalki ‚dobre vesti‘, tako, da ju je prevzel tekmovalni duh, kar je povzročilo medsebojno trenje.
12 Na podoben način lahko včasih nastanejo težave med brati, ki imajo podobne zadolžitve. Slugom pomočnikom v krščanski skupščini ni težko, da so manjši v odnosu na starešine, enako starešinam v odnosu na pokrajinske nadzornike; pokrajinski nadzornik ve, da je manjši od okrožnega nadzornika itd. Skušnjava se pojavi v odnosu na enake osebe: ali bo sluga pomočnik voljan biti manjši od drugega sluge pomočnika ali starešina v odnosu do drugih starešin v določeni skupščini in tako naprej.
ZEMELJSKA, ŽIVALSKA IN DEMONSKA MODROST
13.–15. a) Zakaj lahko prepirljivost in ljubosumje označimo za (a) zemeljsko? in (b) živalsko modrost?
13 Ker mnogi ne želijo biti manjši, oziroma nižji od drugih zaradi človeške nepopolnosti, se je zdelo učencu Jakobu neobhodno potrebno, da napiše: »Če pa imate grenko zavist in sebičnost v srcu svojem, nikar se ne hvalite in ne lažite zoper resnico! To ni modrost, ki prihaja od zgoraj, ampak zemeljska, živalska, vražja (demonska, NS). Kjer je namreč zavist in sebičnost, tam je nerednost in vse zlo dejanje.« (Jak. 3:14—16)
14 Učenec Jakob je imel prav, ko je rekel, da sta ljubosumje in prepirljivost zemeljske, živalske oziroma demonske narave. Zavist in prepirljivost sta zemeljski ali materialistični, to je značilnost sebičnosti nepopolnih ljudi in v nasprotju od tega, kar prihaja od zgoraj, iz nebes. Ta duh je tudi živalski, ker je značilen za živali. Naravoslovci, ki preučujejo življenje živali v njihovem naravnem okolju, so odkrili, da se različne živali, kot so krave in piščanci, borijo med seboj za vodilni položaj.
15 Pred nekaj leti je na primer bila v tisku objavljena cirkuška predstava z dvanajstimi tigri v New Yorku. Ko se je predstava končala, so tigri pohiteli k izhodu, ki je vodil do njihovih kletk; nenadoma pa je vodeči tiger Rajah popadel za vrat tigrico Ilo. Preden so ju čuvaji cirkusa uspeli ločiti, je bila tigrica že smrtno ranjena. In zakaj? Namesto da bi se držala svojega mesta za Rajahom, je drzno hodila pred njim, kar ga je tako razjezilo, da jo je napadel. Svojo nepripravljenost, da bi bila manjša, je plačala z življenjem.
DOBRI ZGLEDI MOJZESA, JEZUSA IN PAVLA
16. Kakšen dober zgled glede pripravljenosti, biti manjši, je zapustil Mojzes?
16 Mojzes je bil eden Jehovinih služabnikov, ki je na izreden način pokazoval, da je manjši. Za kako velike stvari ga je uporabil Bog Jehova: za pričevanje faraonu, izzval je deset stisk, razdelil je Rdeče morje in na nadnaraven način svoje ljudstvo oskrbel z vodo! Kljub vsem tem prednostim in ugledu, ki ga je pridobil, beremo, da je »bil ta mož, Mojzes, zelo krotek, bolj ko vsi ljudje, ki so bili na zemlji«. Ker je bil Mojzes pripravljen biti majhen, ga je Bog Jehova naredil velikega tako v očeh sveta kot pri njegovem ljudstvu. (4. Moj. 12:3)
17.–19. Kaj pokaže, da se je Jezus obnašal kot manjši: a) pred prihodom na Zemljo? b) ko je bil na Zemlji, c) po vstajenju in vnebohodu?
17 In kako odličen zgled je bil šele Jezus Kristus, Božji Sin, ker je vedno postopal kot manjši! Nasprotno od angela, ki je postal satan, hudič, si Beseda ali Logos, čeprav ‚je obstajal v Božji podobi, ni želel s silo prisvojiti tega, da bi bil enak z Bogom‘. Z veseljem je služil kot »Delovodja« pri vseh delih ustvarjanja v tesnem sodelovanju z Očetom. (Preg. 8:30; Jan. 1:1—3, 14; 1. Kor. 11:3; Filip. 2:6—8)
18 Ko je bil Jezus na Zemlji se je vedno obnašal kot manjši od svojega Očeta; rekel je »Oče je večji od mene«, in da nihče ni dober, edino Bog. (Luk. 18:19; Jan. 14:28) Dejansko je Jezus, ko je bil na Zemlji, bil manjši od ostalih ljudi, ker je prevzel vlogo služabnika. Sam je rekel: »Kakor tudi Sin človekov ni prišel, da njemu služijo, ampak da služi in da življenje svoje v odkupnino za mnoge.« Opravil je celo čisto hlapčevsko delo: umil noge svojim apostolom. Toda kako zelo je bil povišan zato, ker o sebi ni mislil visoko. (Mat. 20:28; Jan. 13:2—16; Filip. 2:9—11)
19 Tudi po vstajenju in vnebohodu je Kristus še naprej postopal kot manjši od Jehove, svojega Očeta, in bil je voljan potrpežljivo čakati, da mu Jehova položi njegove sovražnike pod njegove noge. Zatem, po tisočletni Jezusovi vladavini, ko bo Jehova položil pod njegove noge vse njegove sovražnike, »se tudi sam Sin podloži temu, ki mu je vse podložil, da bi Bog bil vse v vsem«. (Ps. 110:1; 1. Kor. 15:25—28)
20., 21. a) Kako je pokazal apostol Pavel, da je v tem pogledu dobro posnemal Jezusa Kristusa? b) Kaj bo pokazal naslednji članek za našo korist?
20 Med Kristusovimi nasledniki je apostol Pavel v tem pogledu še posebej posnemal Jezusa Kristusa. Zaradi »dobre vesti« je postal suženj vsem. To je gotovo bilo obnašanje najmanjšega. (1. Kor. 9:19) Vedel se je tako, da je pokazal, da je manjši od vodilnega telesa v Jeruzalemu tudi v pogledu oznanjevalske dejavnosti: namreč kje bo oznanjeval in tudi glede naukov. (Dej. ap. 15:2; Gal. 2:7—10) Ob neki priliki je bil prisiljen vprašati krščansko skupščino v Korintu: »Ali pa sem storil greh, sam sebe ponižujoč, da se vi povišate?« Nič čudnega, da je Bog Jehova tako bogato blagoslovil Pavlovo službo! (2. Kor. 11:7)
21 Ker je, kot smo videli, nespametno, biti nepripravljen obnašati se kot manjši od drugih, medtem ko je dokaz modrosti, če smo pripravljeni to delati, bo dobro, če krenemo po tej modri poti. Da bi lahko tako postopali, pa potrebujemo pomoč, ker smo nepopolni že od rojstva. Naslednji članek nam bo pokazal, kakšna je pomoč za dosego pravilnega mišljenja.
[Slika na strani 10]
In Aron se obrne k Mirjami, in glej, gobava je