Kako razpoznati tvojo izbiro

KAKO nekdo izbere to življenje, ki ga je Bog obljubil na rajski Zemlji? Z dviganjem roke, z vzklikom »da« in »Jehova, želel bi, da takrat živim«? Ne. V precejšnji meri izbereš to življenje s tem, ko se odločiš za svoje sedanje življenje. In kako izbereš sedanje življenje? S postopanjem, ki med drugim vključuje dihanje, uživanje tekočin in hrane, spanje in delo. Toda upoštevaj, da tega ne narekuješ ali določaš ti, temveč tvoje telo. Tvoje telo je tisto, ki postavlja pogoje, in ki te sili, da zadovoljiš potrebam.

Tako je tudi z izbiro življenja v Božji novi ureditvi. To se ne zgodi tako, da rečeš, da bi rad živel takrat, temveč ga boš izbral s svojim postopanjem. Tukaj ponovno ne odloča posameznik. Bog Jehova nudi življenje na rajski Zemlji in On postavlja pogoje, mi pa moramo odgovarjati njegovim zahtevam. Če tega ne storimo, smo izbrali smrt skupaj s tem sedanjim hudobnim svetom, enako, kakor da ne bi več hoteli dihati, čeprav to naše telo zahteva; seveda bi to pomenilo takojšnjo smrt našega fizičnega organizma.

Mnogi menijo, da je dovolj, če delajo nekaj, za kar oni mislijo, da je prav, in sicer, da postopajo pošteno s svojimi bližnjimi. Že dolgo je tega, kar je mlad predstojnik delal veliko dobrih stvari, živel moralno čisto življenje in ljubil bližnje. Toda ko je vprašal Jezusa, kako bi lahko dosegel večno življenje, mu je Jezus rekel, da naj se razbremeni materialnih stvari in mu sledi. ‚Vse to stori‘, je rekel Jezus, »če hočeš biti popoln.« (Mat. 19:16—22; Luk. 18:18—23)

Ljubiti Boga in Očeta našega Gospoda Jezusa Kristusa ni samo stvar čustev. »Kajti to je ljubezen do Boga, da držimo njegove zapovedi.« (1. Jan. 5:3, NS) In že davno prej, ko so bili stari Izraelci pred izbiro med življenjem in smrtjo, jim je bilo rečeno, da pomeni ljubiti Jehovo — poslušati ga. »Predložil sem ti danes življenje in smrt, blagoslov in prokletstvo: izvoli si torej življenje, da bi živel ti in zarod tvoj, da ljubiš Jehovo, svojega Boga, poslušaš njegov glas in se ga oklepaš; zakaj v tem je tvoje življenje in podaljšanje tvojih dni.« (5. Moj. 30:19, 20)

JE DOVOLJ, BITI V NEKI RELIGIJI?

Sedaj bo kdo rekel: ‚Ne delam po svoje. Pripadam priznani religiozni organizaciji. Mislim, da bo človek rešen, če iskreno sledi kateri od krščanskih religij.‘ Je to pravilno? Naj nam na to odgovori Božji Sin; on je rekel: »Ne pride vsak, kdor mi pravi: Gospod, Gospod, v nebeško kraljestvo, ampak kdor izpolnjuje voljo Očeta mojega, ki je v nebesih.« Ni dovolj, da imata človek ali religija Božje ime samo na ustnicah ali da se izvršuje religiozne formalnosti, oziroma dela dobrodelna dela. Če neka religija ne poučuje, kakšna je Božja volja, in ne dela po njej, tedaj ona in njeni člani nimajo označbe prave religije, ne glede na to, kako iskreni so. (Mat. 7:21—23)

V listu Rimljanom 10:2, 3 se jasno izjavlja, da za hebrejske religioniste ni bila zadostna iskrenost ali gorečnost v neki religiozni organizaciji: »Kajti pričujem jim, da imajo gorečnost za Boga, ali ne po pravem spoznanju. Zakaj ne poznavajoč Božje pravičnosti in hoteč utrditi lastno pravičnost, se niso podvrgli pravičnosti Božji.« Zato so mnogi iskreni Hebrejci, vključno mnogo duhovnikov in farizejev, odstopili od formalistične religije in postali kristjani, tako da so se podložili Božji pravičnosti. (Dej. ap. 6:7; 15:5)

Številni biblijski stavki potrjujejo, da samo iskrenost ne zadostuje. »Nekatera pot se zdi prava človeku, toda njen konec je pot v smrt. Potov svojih se nasiti, čigar srce se odvrača od Boga.« »Neumneža pot je raven v očeh njegovih, kdor pa je moder, si da svetovati.« »Mnogo je načrtov v človekovem srcu, a le Jehovin nasvet ne bo izgubil moči.« »Vsakteri pot človeka je raven v očeh njegovih, ali Jehova je, ki tehta srca.« (Preg. 14:12, 14; 12:15; 19:21, NS; 21:2) Iskrenost je dragocena zaradi tega, ker človeku pomaga dobiti Božjo milost. Savel iz Tarza (pozneje apostol Pavel) je preganjal kristjane iskreno prepričan, da služi Bogu. To je delal v nevednosti, zato je dobil milost. (Jan. 16:2; 1. Tim. 1:13)

EDINA POT V ŽIVLJENJE

Točno spoznanje je neobhodno, ker je pomanjkanje le tega povzročilo, da so dozdevni Jehovini služabniki propadli. »Ker si ti zavrgel spoznanje, te tudi jaz zavržem.« Človek ne more voditi samega sebe, zato nam je Jehova dal Biblijo za vodnika. »Svetilo nogi moji je beseda tvoja in stezi moji luč.« (Ozea 4:6; Jer. 10:23; Ps. 119:105) Upoštevaj, da je to Božji vir svetlobe in ne človeški ali od kakšne religiozne organizacije. Vse religije niso mnoge poti, ki bi vodile k enemu cilju, kot se na splošno misli. Jezus je govoril le o dveh poteh, ki pa vodita v različni smeri — ozka v življenje, široka pa v uničenje. (Mat. 7:13, 14)

Biblija je božanski kažipot, toda mnogi imajo raje ‚svoj religiozni‘ zemljevid. Lahko jim, na primer, prebereš iz njihove lastne Biblije: »Duša, ki greši, umrje.« Toda držali se bodo sektaškega nauka, da je duša nesmrtna. Preberi jim: »Duh njegov izide, pa se povrne v prah svoj, isti dan minejo vse misli njegove.« »Mrtvi pa ničesar ne vedo.« Vseeno pa se trdno drže svojega religioznega nauka, da so mrtvi pri zavesti. Preberi jim: »Kajti plačilo za greh je smrt.« In še naprej bodo vztrajno korakali po poti svojega verovanja, ki pravi, da je plačilo za greh večno mučenje. Preberi jim: »Zemlja vedno ostaja«, toda še vedno se bodo trdno držali duhovniškega nauka, da bo Zemlja sežgana. (Ezek. 18:4; Ps. 146:4; Propov. 9:5; 1:4; Rim. 6:23)

Kako pa lahko tedaj ugotovimo smer oziroma pot, na kateri bi naj z našim postopanjem pokazali, da izbiramo življenje na Jehovini rajski zemlji? Ne po tem, kar pravijo katoliški duhovniki ali protestantski pridigarji ali hebrejski rabini ali vzhodnjaški guruji. Tudi ne po tem, kar pravijo ljudje, če ne morejo potrditi svoj nauk z biblijskimi stavki. Dovolimo Bogu, da nam odgovori po svoji Besedi, Bibliji. »Bog naj se izkaže resničnega, a vsak človek lažnivca.« Ne uči vsakdo iz Božje Besede, čeprav tako trdi. Tako je bilo tudi v Jezusovih dneh, ker je rekel: »Ali zastonj me časte, učeč nauke, zapovedi človeške.« Enako je bilo tudi v Jeremijevih dneh, ker je napisal: »Besedo Jehovino so zavrgli, in kakšna modrost bi bila v njih?« Tako je tudi danes. (Rim. 3:4; Mat. 15:9; Jer. 8:9)

KAKO IZBRATI VEČNO ŽIVLJENJE

Prvo, kar moraš narediti, da bi pokazal, da želiš živeti v novi ureditvi na Zemlji pod Kristusovo kraljevsko vladavino, je, da preučuješ. »Večno življenje je pa to, da spoznajo tebe, edinega resničnega Boga, in katerega si poslal, Jezusa Kristusa.« Nato se predaš Bogu, da izvršuješ njegovo voljo in simboliziraš svojo predanost s krstom v vodi, tako, kakor se je krstil tudi Jezus, ker je on sedaj zgled, ki naj bi ga posnemal. (Jan. 17:3; Mat. 3:13; 1. Petr. 2:21) Izogibaj se del mesa in prinašaj sadove duha, kakor je zapisano v listu Galatom 5:19—23:

»Očitna pa so dela mesa, katera so: prešeštvo, nečistost, pohotnost (razuzdano življenje, NS), malikovalstvo, čarodejstvo (špiritizem, NS), sovraštvo, prepiri, zavist (ljubosumje, NS), maščevanje, svade, razprtije, razkolništva, nevoščljivosti, ubojstva, pijanstvo, požrešnost in kar je temu podobnega; o čemer vam naprej pravim, kakor sem tudi naprej povedal, da tisti, ki to delajo, ne bodo podedovali kraljestva Božjega. Sad Duha je pa ljubezen, radost, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobrotljivost, zvestost, krotkost, zdržljivost (samoobvladanje, NS); zoper take ni postave.«

Slávi Jehovo s svojim življenjem in besedami. Govori drugim o edinem upanju človeštva. Delaj to skupaj z drugimi, ki verujejo v to kot ti, da bi se izpolnila Jezusova prerokba: »In ta dobra vest o kraljestvu se bo oznanjevala po vsem naseljenem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec« Ta konec ko »velika stiska«, ki bo odstranila sedanji hudobni sestav stvari in naredila prostor ‚novemu nebu in novi zemlji, ki ju pričakujemo po Božji obljubi, in kjer bo živela pravičnost‘. (Mat. 24:14 [NS], 21; 2. Petr. 3:13)

S takšnim postopanjem pokažeš, da si izbral življenje na Jehovini obljubljeni rajski Zemlji.

[Poudarjeno besedilo na strani 9]

»Bodite pa delavci besede in ne samo poslušalci, ki sami sebe slepe!« (Jakob 1:22)