Zdravstveno stanje človeštva, kakršno bi lahko bilo
1. Zakaj je potreben svetovni zdravnik in kakšno pravilo, ki ga je citiral Kristus, velja za zdravnike in zdravstvene ustanove?
ZDRAVSTVENO stanje človeštva je na slabi poti! Bolj kot kdajkoli potrebuje vsesplošno zdravljenje, ker se pojavljajo nove bolezni, ki zahtevajo svoje žrtve. Zdravniki in zdravstvene ustanove — vsi skupaj — niso uspeli postati svetovni zdravnik, ki bi bil sposoben ozdraviti vse zemeljske bolezni. Drugo tudi ne moremo pričakovati, ker velja pravilo: »Zdravnik, ozdravi se sam!« Kdo je to rekel? Mož, ki je zdravil vse vrste bolezni, in celo vrnil življenje človeku, ki je bil že četrti dan mrtev. Mož s takšnim zdravniškim uspehom je bil Jezus Kristus. (Luk. 4:23; Marko 6:4—6) Njegova smrt leta 33 n. št. ni bila naravna, usmrtili so ga. (Dej. ap. 7:52) Kakšno bi bilo danes zdravstveno stanje človeštva, če bi ga bili tedaj ljudje sprejeli?
2., 3. a) Kaj se vprašujemo glede Jehove kot zdravnika? b) Kaj je Jehova nakopal staremu Egiptu, da bi osvobodil svoje ljudstvo; in na kaj je opozoril Izraelce, če ga ne bodo poslušali?
2 Vrnimo se še malo nazaj in se vprašajmo: Kaj bi bilo v primeru, da so ljudje sprejeli usluge Tistega, ki je ,rekel svojemu izvoljenemu narodu za časa preroka Mojzesa: »Kajti jaz, Jehova, sem tvoj zdravnik«? (2. Moj. 15:26, EI)
3 Z namenom, da osvobodi svoje izvoljeno ljudstvo iz suženjstva starega Egipta, je Jehova to deželo prizadel z nadnaravnimi stiskami. Nadnjo je poslal devet uvodnih stisk. S svojim osvobojenim ljudstvom je sklenil zavezo, ki naj bi delovala v fizično, duševno in duhovno blaginjo. Preko Mojzesa je opozoril Izraelce, kaj se jim bo zgodilo, če bi prestopili zavezni zakon; takole je rekel: »Tudi vse bolezni in vse nadloge, ki niso zapisane v knjigi te postave, pošlje Jehova nadte, dokler ne boš iztrebljen. In malo število vas ostane, dasi vas je bila množica kakor zvezd na nebu, zato ker nisi poslušal glasu Jehove, svojega Boga.« (5. Moj. 28:61, 62)
4., 5. a) Kakšno vprašanje lahko postavimo glede sodobnega izraelskega dvojnika, ker se preživelim Židom danes tako slabo godi? b) Kaj se jim bo po Izaiji 58:9—12 zgodilo, ker se ne popravljajo?
4 Danes zaradi telesnih bolezni ne trpijo samo milijoni preživelih Židov, da ne govorimo še o duševnih, religioznih, društvenih in gospodarskih tegobah, temveč trpi celotno človeštvo. V tem pogledu nima krščanstvo nikakršne prednosti pred naravnimi Židi, ker pred Bogom dejansko nosi še večjo odgovornost. Če je stari Izrael tako slabo končal, ker se ni popravil, kakor mu je rekel Jehova po preroku Izaiji, kaj lahko tedaj pričakujemo, da bo doletelo krščanstvo, in to kmalu? To, kar bi se lahko zgodilo, pove prerok Izaija z naslednjimi besedami:
5 »Če tedaj kličeš, ti Jehova odgovori. Če vpiješ za pomoč, ti reče: ‚Tukaj sem.‘ Če odpraviš iz svoje srede zatiranje, iztezanje prstov in prevarljivo govorjenje (zaradi prezira ali obsodbe), če lačnemu nudiš, kar sam rad imaš, in potrtega nasitiš, zasije v temi tvoja luč in tvoja temina bo jasna ko poldan. Jehova te bo vedno vodil in te v suhih pokrajinah poživljal. Dal ti bo moč in boš kakor namakan vrt, kakor vrelec studenca, katerega vode ne usahnejo. Tvoji ljudje pozidajo prastare razvaline, temelje prejšnjih rodov vzpostaviš. Imenoval se boš ‚zidalec razpok‘, ‚obnovitelj cest za prebivanje‘.« (Iza. 58:9—12, EI)
6. Kakšno vprašanje se nam postavlja v primeru sodobnega dvojnika Izraela v luči zmožnosti, ki so jih imeli Izraelci za časa Izaije?
6 Kako dobro bi lahko bilo narodnostno stanje starega Izraela, če bi bili poslušali nasvet, ki jim ga je dal Jehova! S svojo vsemogočnostjo bi zlahka ustvaril pogoje, katere je obljubil, če bi Izrael odstranil graje vredne stvari, ki so škodovale tako njim kot zaveznemu odnosu z Bogom. Ker pa tega Izraelci niso naredili, so šli iz slabega v huje. Strašna je bila kazen, ki jih je doletela v stoletju po Izaijevem prerokovanju. V luči vsega, kar je služilo kot prikaz, se nam postavlja vprašanje: Kaj je s sodobnim dvojnikom Izraela, s krščanstvom? Kakšno bi lahko bilo njegovo družbeno, gospodarsko, moralno in religiozno zdravstveno stanje, če bi vzelo zdravilo od božanskega zdravnika Jehove in sprejelo kraljevsko vest, ki jo objavljajo krščanske Jehovine priče že več kot eno stoletje?
7. Kakšen živ primer imamo danes za to, kaj bi se lahko zgodilo s krščanstvom?
7 Prikazano je, kaj bi se lahko zgodilo s krščanstvom. Kako? S tem, kar se danes dogaja z osebami, ki so bile ponazorjene z Izaijevimi sinovi, z »otroki«, ki mu jih je dal Jehova in ki jih je Jehova uporabil, da simbolično predstavljajo duhovno maziljene učence Jezusa Kristusa. (Iza. 8:18; Hebr. 12:13) Zdaj že 66 let oznanjujejo svetu, da je Jehovino mesijansko kraljestvo pod skrbjo ustoličenega Božjega sina, Jezusa Kristusa, Kneza miru. (Iza. 9:6, 7) Tako so stotisoče obupanih oseb osvobodili iz mračne nevednosti, ki pokriva ves svet. S pomočjo vesti o Kraljestvu hranijo duhovno lačne ljudi, kot je napovedal Jezus v Matevžu 24:14. To je veliko važnejše za vzdrževanje življenja od materialne hrane, ker je povzročilo duhovno ozdravljenje.
8. Katerim nadaljnjim Jehovinim besedam sledijo zdaj duhovno ozdravljene osebe glede sobote in kaj jim je zato obljubljeno?
8 Vsi duhovno ozdravljeni ljudje se sedaj ravnajo po nadaljnjem Jehovinem vodstvu, kar stari Izraelci niso delali: »Če zadržiš v soboto svojo nogo, da ob mojem svetem dnevu ne opravljaš svojih poslov, da soboto imenuješ radost in sveti dan Jehovin častitljiv, in ga častiš s tem, da ne delaš svojih potov, se ne lotevaš svojega posla, in ne govoriš praznih besed: tedaj se boš veselil v Jehovi, in jaz te popeljem po višinah dežele in ti dam uživati dediščino tvojega očeta, Jakoba; kajti usta Jehovina so govorila.« (Iza. 58:13, 14, EI)
9. Ali so predani, krščeni kristjani danes pod sabatno ureditvijo; in kateremu sabatnemu razdobju se naglo približujemo?
9 Danes Jehovine priče kot predani in krščeni kristjani niso dolžni praznovati tedenski sabat, ki se prične s sončnim zahodom v petek in se konča s sončnim zahodom v soboto, ker niso pod Zakonom zaveze, ki je bila dana po posredniku Mojzesu. (2. Moj. 20:1—11) Tudi posrednik nove zaveze, Jezus Kristus, ni svojim učencem zapovedal, da bi praznovali nedeljo kot sabatni dan. Vedo, da živijo v sedmem dnevu Božjega ustvarjalnega tedna, ko Jehova na naši Zemlji ničesar neposredno ne ustvarja. (1. Moj. 1:1 do 2:4) Tako dogodki v svetu kot biblijska kronologija pokazujejo, da se sedaj naglo bližamo začetku tisočletne vladavine Jezusa Kristusa. Njegova tisočletna vladavina v blagoslov vsega človeštva bo trajala sočasno s poslednjimi tisoč leti Jehovinega dne počitka ali sabatnega dne, sicer dolgega sedem tisoč let. Kristusova vladavina bo sabatni dan izredne radosti za vse človeštvo.
10. Je tedenski »sabat« krščanstva biblijski; in v kakšne namene se v glavnem danes izkorišča?
10 Že več kot 1500 let krščanstvo navidezno praznuje nedeljo kot neko vrsto krščanskega sabata. Vendar nedelja ni ne krščanskega niti hebrejskega porekla. Nedelja je v resnici poganski praznik boga sonca (v angleščini Sunday). Krščanstvo danes gotovo ne drži svoje nedelje kot dan počitka v čast Jehovi in v dobro človeškega telesa. Ta dan se v glavnem izkoristi za šport, izlete, obisk gledališča in druge nereligiozne dejavnosti in sebična zadovoljstva, da ne govorimo o igrah na srečo in različnih nemoralnostih.
11. Kako držijo krščanske Jehovine priče pravi »sabat« in se tako prilagajajo Jehovinemu zgledu?
11 Krščanske Jehovine priče pa neprestano izpolnjujejo Jehovin »sabat«. Kako? Tako, da se ne želijo s svojimi lastnimi deli opravičiti pred Bogom in s tem zaslužiti svojo večno rešitev. Tako se prilagajajo velikemu sedmemu »dnevu« Jehovinega ustvarjalnega tedna, ker Jehova v tem simboličnem »dnevu« počiva.
12. Kakšno ‚počivanje‘ »ostaja« Božjemu narodu in kako koristijo Jehovine priče židovski sabat in krščansko nedeljo?
12 Glede krščanskega počitka s pomočjo vere v Jehovin sedemtisočletni »sabat«, beremo: »Saj je rekel nekje o sedmem dnevu tako: ‚In počival je Bog sedmi dan od vseh del svojih‘ ... Tako ostaja še sobotni počitek ljudstvu Božjemu. Kajti kdor je prišel v pokoj njegov, počiva tudi sam od svojih del kakor Bog od lastnih.« (Hebr. 4:4—10) Jehovine priče počivajo s pomočjo vere v Kristusovo odkupno žrtev kot Božjo pripravo za rešitev človeštva. Zato lahko mirno koristijo židovski sabat in krščansko nedeljo za oznanjevanje dobre vesti o Božjem kraljestvu od hiše do hiše.
Nesloga med krščanstvom in potrebnim zdravnikom
13. Kakšno obnašanje Božjega naroda, po Izaiji 59:1—4, je povzročilo razkol med njimi in Bogom?
13 Vzrok za to, da krščanstvo danes ni drugačno, kot je, ni nesposobnost Vsemogočnega Boga. Zakaj pa potem ni bilo rešitve za stari Izrael, in zakaj rešitev ne pride niti za krščanstvo ali za ostali del sveta? Razlog najdemo v naslednjih besedah: »Glejte, roka Jehovina ni prekratka, da bi ne mogel pomagati, in njegovo uho ni gluho, da bi ne slišal. Ampak vaše krivde so postale pregrade med vami in vašim Bogom. Vaši grehi so zagrnili njegovo obličje pred vami, da ne sliši. Zakaj vaše roke so oskrunjene s krvjo in s krivdo vaši prsti. Vaše ustnice govore laži, vaš jezik golči krivico. Nihče ne kliče pred sodišče po pravici, nihče se pošteno ne pravda. Zaupajo na nično in govore lažnivo.« (Iza. 59:1—4)
14. Zakaj se krščanstvu, podobno kot Izraelu Izaijevih dni, ne bi moglo oprostiti krivde pred božanskim sodiščem?
14 Ta pregled dogodkov, ki so se odigrali v Izraelu za časa Izaije, je razkril mnoge posameznosti. Kako bi mogel biti Jehova še naprej v tesnih odnosih s takšnim narodom ali ga blagoslavljati? Ljudstvo je bilo tisto, ki je povzročilo razkol med njim in seboj. Enako je z razkolom med njim in njegovim navideznim narodom, krščanstvom. Roke, prsti, ustnice in jezik, vse to sodeluje v slabih dejanjih, ki žalijo že samo krščanstvo. Po dveh svetovnih vojnah so njihove roke ne le natopljene s krvjo, temveč planirajo, da bi prelili še več človeške krvi, verjetno z atomskimi in jedrskimi bombami razen ostalega peklenskega orožja, ki povzroča mučno smrt številnih ljudi. Če krščanstvo preda svoje mednarodne probleme Združenim narodom ali Mednarodnemu sodišču v Haagu (Nizozemska), vsekakor ni isto, kot če bi stvari bile dane pred Božje sodišče pravičnosti »v zvestobi«, pred vsem nebom in Zemljo. Krščanstvu se pred takšnim božanskim sodiščem ne bi nikoli moglo oprostiti krivde!
15., 16. Kaj se mora roditi iz tega, kar se dogaja na mednarodnem prizorišču; o čem govorijo in golčijo vsi taktni razgovori?
15 V osmem biblijskem kralju nekrščanski narodi številčno že prekašajo krščanske narode, vendar nanj krščansko duhovništvo in religiozni voditelji še vedno gledajo kot na nadomestilo za Božje kraljestvo, kot na »edino upanje sveta«; in postopajo in delajo, kot da je tako. Če to ni ‚zaupanje v ničevost‘, kaj je tedaj? Mar niso javni in privatni pogovori o opiranju na osmega biblijskega kralja in druge človeške ustanove za mir in varnost v svetu — ‚lažni govori‘, še posebej pri krščanstvu? So se ti razgovori pokazali drugačni?
16 Ker se na mednarodnem prizorišču razvijajo »kočljivi« in ne miroljubni odnosi z Bogom Jehovo, je naravno pričakovati, da se bo rodila »poguba«. Kako »problematičen otrok« je to postal! Z Jehovinega stališča so vsi taktni razgovori med krščanskimi in nekrščanskimi narodi samo ‚lažno govorjenje‘ in ‚golčanje o krivici‘.
17. S čim je bil Božji narod zastrupljen? Zakaj se njihova pot, po kateri so krenili, ni izkazala kot varna?
17 Danes so tako kristjani kot nekristjani zastrupljeni, ne samo kemično, temveč tudi duhovno. Po Izaiji 59:5—8 (EI) bi lahko rekli za tiste, ki godrnjajo na Boga, Sodnika vseh: »Baziliskova (kače strupenjače, NS) jajca valé in pajčevine tko. Kdor jé njih jajca, umre, ako se stro, zleze iz njih gad. Njihove niti niso za obleko, in z njihovo pletenino se ni mogoče pokrivati. Njih dela so pogubna dela in v njihovih rokah je nasilje. Njih noge teko k hudemu in hite prelivat nedolžno kri. Njih misli so pogubne misli, na njih cestah je opustošenje in razdejanje. Pota miru ne poznajo, in na njihovih cestah ni pravice. Svoje steze si krivijo, nihče, ki hodi po njih, ne pozna miru.«
18. Kakšen zgled daje krščanstvo glede ohranitve miru?
18 Če krščanstvo ne more ustvariti miru, kako lahko pričakujejo, da bodo to dosegli ostali narodi? Krščanstvo je slab primer in skrajno napačno predstavlja pravo krščanstvo. Na ves glas vzklika za mir in varnost, istočasno pa se hudo oborožuje za vojno, ker dvomi v svoje posvetne sosede. In to gotovo ne utira pot miru.
19. Kakšne so bile posledice licemernega starega Izraela glede pravičnosti in pravilnega presojanja poti?
19 »Zato je daleč od nas pravica«, pravi dalje Jehovin prerok Izaija, »pravičnost ne prihaja do nas. Čakamo svetlobe, a glej: le tema! čakamo jasnega svita, a hodimo po črni temini! Kakor slepci otipavamo steno, tavamo kakor brez oči; zadevamo se prav opoldne kakor ob mraku; med zdravimi smo kakor mrtvi.«
20. a) Ali so bili upori, prestopki in grehi Izraela očitni? b) Kako je bilo torej pod takšnimi okoliščinami s pravico, pravičnostjo in resnico?
20 »Renčimo vsi kakor medvedje, žalostno grulimo kakor golobje. Čakamo pravice, ali ni je, rešenja, a daleč je od nas. Kajti pomnožile so se pregrehe naše pred teboj in grehi naši pričajo zoper nas; zakaj pregreh svojih smo si v svesti in krivice svoje poznamo: da odpadamo od Jehove in ga tajimo in se obračamo, da ne bi šli za Bogom svojim; zatiranje govorimo in odpad, sprejemamo v se besede lažnive in jih iz srca govorimo. Tako je odvrnjena pravica, in pravičnost stoji oddaleč; zakaj resnica je padla na ulicah m poštenost ne more vstopiti. In resnica je redka reč, in kdor se ogiblje hudega, je drugim v plen.« (Iza. 59:9—15; Rim. 3:15—18)
21. Čemu dobro ustreza opis Izraela za časa Izaije, in kdaj bi lahko imelo človeštvo boljše upanje?
21 Kako dobro ta starodavni opis ustreza stanju današnjega krščanstva! Po koncu prve svetovne vojne, 1918., so postale Jehovine priče poznane po vsem svetu kljub močnemu preganjanju. Kaj bi bilo, če bi vest, da je Jehovino kraljestvo v rokah oslavljenega Kristusa, ugodno sprejeli, namesto da so se ji upirali s krivičnostjo in preganjanjem Jehovinih prič po vsem svetu? Koliko bolje bi bilo za zdravstveno stanje človeštva, še posebej krščanstva, v vseh ozirih. Kakšno svetlo upanje bi to lahko bilo za človeštvo!