Tudi danes sežiganje Biblije ne doseže svojega namena
»(Kralj jih je) s pisarskim nožem odrezal ter jih vrgel v ogenj na žerjavici, dokler ni zgorel ves zvitek v ognju na žerjavici.« (Jer. 36:23)
1. Zakaj ni sežiganje Svetega pisma, celotnega ali njegovih delov, nič novega?
NIČ novega ni, da sežigajo celotno Sveto pismo ali vsaj njegove dele. Prvi tak primer, o katerem nam poroča zgodovina, se je zgodil pred dobrimi 2600 leti, začasa predpredzadnjega kralja naroda, kateremu je bila Biblija na začetku dana.
2. Kako se je Jeremijev zapis prerokbe mogel znajti v ognju?
2 Bila je zima v Jeruzalemu, ko je kralj Jojakim sedel ob ognju, ki je ogreval prestolno dvorano. Kako se je bistven del Svetega pisma mogel znajti med plameni na tej žerjavici, nam poroča resnična pripoved, iz katere tukaj navajamo:
»V četrtem letu Jojakima, Josijevega sina, Judovega kralja, je prišla od Jehove tale beseda Jeremiji: Vzemi si zvitek knjige in napiši vanj vse besede, ki sem ti jih govoril o Izraelu in o Judi in o vseli narodih od dneva, ko sem te ogovoril, od dni Josijevih do današnjega dne! Morda bo slišala hiša Judova vso nesrečo, ki jim jo mislim storiti, da krenejo vsak s svoje hudobne poti ter jim odpustim krivdo in greh.« (Jer. 36:1—3, EI)
Če preberemo prejšnjih petintrideset poglavij Jeremijeve knjige, bomo lahko razumeli, kako zelo nepriljubljena je bila ta vest.
3. Zakaj Jeremija ni maral biti ljudem v nadlego in koliko časa je še preostalo Izraelcem, da bi se popravili?
3 Danes je prav tako nepriljubljeno oznanilo, ki po svojem pomenu ustreza tistemu, ki ga je Jeremija po naročilu zapisal v »zvitek knjige«. Vendar ni cilj te vesti vznemirjanje in zbadanje ljudi, ali da bi jih strašila s hudo nesrečo. Kristjani, ki sedaj ubirajo Jeremijevo pot, nočejo biti nadležni ljudem. Ne, z javnim opozarjanjem jih samo svarijo pred bližnjo nesrečo, ki jo bodo občutili vsi narodi. To lahko še nekatere ljudi spodbudi, da se morda pokesajo in poboljšajo, dokler Jehova še milostno čaka. To bi jih moglo rešiti v bližnji svetovni nesreči. Začasa Jeremije je ljudstvu Jude ostalo le še osemnajst let do časa, ko so Babilonci uničili sveto mesto Jeruzalem. Sedanji Jeremijev razred deluje že šestdeset let; koliko časa ima še torej krščanstvo — dvojnik Jeruzalema — do takrat, ko bo ves svet zajela »velika stiska«, ki jo bo sprožil ravno nesrečen konec tega krščanstva? (Mat. 24:21, 22)
JAVNO OZNANILO OBSODBE
4. Kako je Jeremijevo oznanilo, v katerem je zbral vse poprejšnje prerokbe, dospelo v Jeruzalem in zakaj?
4 Jeremija je poslušno narekoval naznanilo svojemu tajniku Baruhu, Nerijevemu sinu. V nastalem rokopisu je bilo vse, kar je Jeremija slišal od Jehove od trinajstega leta Josijevega vladanja, torej od leta, ko je Jehova določil mladega duhovniškega pripravnika Jeremijo za preroka. Ko je bil rokopis končan, Jeremija ni mogel iti v Jeruzalem, čeprav je bil le kakšnih pet kilometrov oddaljen od njegovega levitskega doma Anatota, da bi ga tam ljudem prebral na tempeljskem dvorišču. Zato je tja poslal svojega tajnika Baruha in mu še rekel: »Morda prodre njihova prošnja k Jehovi in se spreobrnejo vsak s svoje hudobne poti; kajti velika je srdita jeza, s katero je Jehova zagrozil temu ljudstvu!« (Jer. 36:4—7, EI)
5. Kdaj bi bil primeren čas za branje Jeremijeve prerokbe v jeruzalemskem templju?
5 Kako bi bilo nam všeč, če bi morali glasno brati kaj takega na javnem prostoru, kjer bi vsak čas prišel kdo mimo? Za kaj takega je moral Baruh zbrati precej poguma. Vendar je z Božjo pomočjo nalogo opravil! Toda moramo vedeti, da je vzelo precej časa, preden je Baruh prepisal vse besedilo, ki mu ga je narekoval Jeremija. (Jer. 36:17, 18) Ker pa je rokopis vseboval Jehovino neprijetno vest proti vsem narodom, vključno proti Izraelu in Judeji, je bil za njihovo javno naznanitev primeren kakšen javen dogodek, vzemimo postni dan. Takrat so postilci v trumah prihajali v jeruzalemski tempelj. Zato je moralo vse skupaj počakati do takšne priložnosti!
6. Kako je v letu, ko je Jeremija pisal svoje besedilo, postalo jasno, kdo bo izpolnil njegovo prerokbo o uničenju Jeruzalema?
6 Zato Baruh ni prebral celotnega rokopisa v javnosti že v četrtem letu Jojakima, ko je babilonski kralj Nebukadnezar premagal vojsko egipčanskega faraona Neka in se utrdil kot novi svetovni vladar čez vse. Nebukadnezar je bil poganski vladar, ki ga je Jeremija napovedal in rekel, da bo podjarmil Judejo in Jeruzalem, dežela pa bo zatem ostala opustošena celih sedemdeset let, brez ljudi in živali. (Jer. 36:6; 25:1, 11)
7. Katerega leta in ob kakšni priložnosti je Baruh prebral Jeremijev manuskript v jeruzalemskem templju?
7 Peto leto vladavine judovskega kralja Jojakima sovpada z drugim letom, ko je Nebukadnezar vladal kot svetovni vladar. To potrjuje poročilo v Jeremiji 36:9, 10, ki pravi:
»In zgodi se v petem letu (624—623 pr. n. št.) Jojakima, sinu Josijevega, kralja na Judovem, deveti mesec (kislev ali november/december), da je bil post pred Jehovo napovedan vsemu ljudstvu v Jeruzalemu in vsemu ljudstvu, ki je prišlo iz mest Judovih v Jeruzalem. In Baruh je bral v knjigi besede Jeremijeve v hiši Jehovini, v hramu Gemarija, sinu Safana pisarja, na gornjem dvorišču pri vhodu novih vrat hiše Jehovine, da je slišalo vse ljudstvo.«
8. V katerem letnem času je Baruh izpolnil Jeremijev ukaz?
8 Vladanje kraljev Judeje se je štelo od spomladanskega meseca abiba ali nizana. Kislev, deveti mesec judovskega lunarnega leta, se je torej začel pozimi. Zajemal je del našega decembra (kar pomeni v latinščini deseti mesec). Začasa Makabejcev so »praznik posvečenja templja« obhajali 25. kisleva, takrat pa je bila »zima«. (Janez 10:22) Jeremijev tajnik Baruh je kljub zimskemu vremenu v kislevu izpolnil Jeremijevo naročilo.
9. Kaj so občutili Judovi knezi, ko so poslušali branje manuskripta, in kaj so naročili Baruhu, da naj storita z Jeremijo?
9 Jeremijeve besede, ki jih je Baruh prebral ljudem v templju, so zadevale ves narod. Zato so judovski knezi poklicali Baruha, da je tudi njim prebral preroško sporočilo. (Jer. 36:11—15) Če se spomnimo, kaj govore o usodi Judovega kraljestva poglavja Jeremijeve knjige, bomo razumeli, zakaj so se knezi prestrašili, ko so poslušali, kar jim je Baruh bral. Čutili so se narodnostno obvezni, da to povedo kralju Jojakimu. Baruhu so knjigo vzeli; ker pa so bili njemu in avtorju knjige naklonjeni, so mu naročili, naj se z Jeremijo skrijeta. Vse se je dobro izteklo. (Jer. 36:16—20)
POROČILO O PRVEM SEŽIGU SPISOV
10. Kaj je storil Jojakim, ko mu je Jehudi bral iz knjige, in kakšen je bil rezultat?
10 Knezi so odšli o tem poročat kralju Jojakimu v zimsko palačo. Ta je hotel zvitek z Jeremijevo prerokbo dobiti v svoje roke, zato je poslal dvorjana Jehudija po knjigo v tempelj, kjer so jo knezi pustili. Kaj pa se je zgodilo potem, ko je Jehudi razgnil zvitek in glasno bral stolpec za stolpcem? »In ko je bil prebral Jehudija tri liste ali štiri, je kralj prerezal zvitek s pisarskim nožem in ga vrgel v ogenj, ki je bil na ognjišču, da je bil ves zvitek pokončan z ognjem na ognjišču. Niso pa se zbali in niso pretrgali obleke svoje kralj in vsi hlapci njegovi, ki so slišali vse tiste besede.« (Jer. 36:21—24)
11. Kako se je Jojakim razlikoval od svojega očeta Josija, kateremu so tudi brali iz knjige postave, in ali je Jojakim izpolnjeval zapovedi iz 5. Mojzesove knjige 17:18—20?
11 Kakšno nespoštovanje do navdihnjene Božje besede! Kako drugače je ravnal Jojakimov oče Josija. Ko so med čiščenjem oskrunjenega templja našli peto knjigo postave, ki jo je napisal prerok Mojzes, je Josija naročil svojemu tajniku, naj mu bere iz nje. Josija si je vzel stvar k srcu in si raztrgal oblačila. Zatem je navedel svoje ljudstvo, da je sklenilo posebno zavezo z Jehovo, v kateri so Bogu obljubili poslušnost in čisto oboževanje. (2. Letop. 34:14—33) Poleg tega je ravno ta zakon veleval vsakemu prihodnjemu izraelskemu kralju, da si naj naredi točen prepis zakona, ga redno bere in izvršuje. (5. Moj. 17:18—20) Lahko sklepamo, da je Jojakim storil kaj tako bogaboječega? Ne! Dal je slab zgled!
12. Katera dva navedena incidenta pokazujeta, da so tudi danes takšni, ki so podobni kralju Jojakimu?
12 Ali so še danes takšni »Jojakimi«? So, vsaj kar zadeva sežiganje Svetih pisem — in to prav v krščanstvu. Spomnite se, kako je leta 1961 v Ejutli (Oaxaca) v Mehiki, katoliški duhovnik naščuval množico, da je vdrla v dvorano, kjer so bili redni kulturni sestanki in iz nje vzeli vse Biblije, ki so jih našli ter jih sežgali na mestnem trgu. Mestni časopis je poročal, da je bilo to »dejanje vere«. Nadalje so februarja leta 1962 na Portugalskem objavili, da je prepovedano pošiljati literaturo Jehovinih prič po pošti. Čeprav portugalska vlada delovanja Jehovinih prič uradno ni prepovedala, so zaplenili in sežgali veliko njihove verske literature in Biblij.
13., 14. a) Kaj se je s tem v zvezi zgodilo pred dvemi leti v Argentini? b) Kakšno vprašanje sproži to in kaj je pravi vzrok, da duhovništvo poskuša Jehovinim pričam preprečiti njihovo krščansko dejavnost?
13 Leta 1976 so prepovedali delovanje Jehovinih prič v Argentini in pred dvema letoma so v njihovem sedežu v Buenos Airesu zasegli veliko njihove literature, vključno 250 izvodov Novi svet prevoda Svetega pisma v španščini. Vse to so prodali predelovalcem papirja, ki so literaturo razrezali in prekuhali v papirno kašo. Razen tega so Jehovinim pričam, ki so jih prepoznali na prehodu iz Urugvaja v Argentino, odvzeli njihova Sveta pisma in jih sežgali. Še bi lahko naštevali podobne primere, toda takšno početje sproži tole vprašanje:
14 Kaj je tisto, kar naredi Biblijo tako zelo nevarno v rokah Jehovinih prič celo v krščanskih deželah, da jim jo morajo tako protipravno zaplenjevati in uničevati? Ali je to zato, ker gledajo narodnjaki na Jehovine priče enako, kot je gledal kralj Jojakim na Jeremijo in Baruha — kot na prevratno politično nevarnost za vladavino, ki ovira obrambne mere naroda? O tem bi radi religiozni voditelji krščanstva prepričali posvetne in druge sestavne dele vladavin, toda pravi razlog, zakaj želijo uslužbenci vladavin in duhovništvo ustaviti delo Jehovinih prič, je naslednji: le ti namreč služijo istemu Bogu kakor Jeremija in Baruh in ker iz Hebrejskih spisov jemljejo sporočilo, podobno Jeremijevemu. Kakor Jeremija poslušajo Jehovino zapoved, ki je zapisana v teh navdihnjenih spisih, in oznanjajo njegovo vest proti sedanjemu hudobnemu sestavu stvari, vključno proti krščanstvu in vsem posvetnim elementom, s katerimi se to zaupno druži, da bi si zagotovilo njihovo podporo. Zato dol z Jehovinimi pričami, ki razkrivajo krščanstvo!
15., 16. a) Kateri primeri iz 7. stoletja pred n. št. kažejo, da se vsi nižji uslužbenci ne strinjajo z zapostavljanjem Jehovinih prič? b) Kaj je Jehova storil za svoja služabnika?
15 Bili so in so še podrejeni uslužbenci vladavine, ki ne potegnejo s svojimi nadrejenimi v teh umazanih pregonih Jehovinih prič. Ugovarjajo zaradi poštenosti in iz spoštovanja do Boga, čigar Priče so ti trpinčeni kristjani — toda vse zaman. Ravno tako je, kakor v sedmem stoletju pred našim štetjem: »In dasi so Elnatan in Delaja in Gemarija prosili kralja, naj ne zažiga zvitka, jih vendar ni poslušal. In zapovedal je kralj Jerahmielu, sinu kraljevemu, in Seraju, sinu Azrielovemu, in Selemiju, sinu Abdeelovemu, da naj primejo Baruha pisarja in Jeremija preroka; ali skril ju je Jehova.« (Jer. 36:25, 26)
16 Da bi ujel Jeremijo in njegovega tajnika, Jojakim ni poslal svojega dediča Jekonijo, ampak njegovega »sina« Jerahmiela z dvema dvorjanoma. Kraljev naklep je bil hudoben, toda kjer sta se že skrila, pa naj je bilo to v Jeruzalemu ali v bližnjem Anatotu ali kje drugje, Jehova ni pustil, da bi ju našli. Že na samem začetku prerokovanja je Jeremija od Jehove dobil zagotovilo: »In borili se bodo zoper tebe, ali premagali te ne bodo, kajti jaz sem s teboj, govori Jehova, da te rešim.« (Jer. 1:19)
17., 18. a) Kako se je končalo sežiganje Biblije v soglasju s prejšnjo Izaijevo prerokbo iz 40:8? b) Kaj je moral Jeremija po zapovedi zapisati v drugi zvitek zoper Jojakima?
17 Stoletje pred Jeremijo je prerok Izaija napisal: »Beseda Boga našega ostane vekomaj.« (Izaija 40:8; 1. Petr. 1:25) Potemtakem je Jojakimov sežig Jeremijevega zvitka zgrešil svoj namen, ker je Bog poskrbel za to. Določil je, da bi naj mi danes imeli celotno prerokbo, čeprav dva tisoč let pozneje. Kako se je to uresničilo? Jeremija nam pove, kaj je bilo medtem, ko ju je Jehova skril.
18 »Prišla je pa beseda Jehovina Jeremiji (ko je bil kralj sežgal tisti zvitek in besede, ki jih je bil Baruh zapisal iz ust Jeremijevih), govoreč: Zopet si vzemi drug zvitek in zapiši vanj vse poprejšnje besede, ki so bile v onem prejšnjem zvitku, ki ga je sežgal Jojakim, kralj Judov. O Jojakimu pa, kralju Jude, reci: Tako pravi Jehova: Ti si sežgal oni zvitek, rekoč: Zakaj si pisal v njem: Gotovo pride kralj babilonski in pogubi deželo to in stori, da izginejo iz nje ljudje in živina? Zatorej pravi tako Jehova o Jojakimu, kralju Judovem: Ne bo ga imel, da bi sedel na prestolu Davidovem, in truplo njegovo bo vrženo v vročino po dnevi in v mraz ponoči. Kajti kaznoval ga bom in seme njegovo in hlapce njegove za njih krivico; in pripeljem zoper nje in zoper jeruzalemske in zoper može Judove vso tisto nesrečo, ki sem jo jim oznanil, pa me niso poslušali.« (Jer. 36:27—31)
19. Kako sta morala delati Jeremija in Baruh, če sta hotela izpolniti Jehovin ukaz, in kako obsežen je bil nadomestni rokopis?
19 Poslušati Božjo zapoved je pomenilo, da sta morala prerok Jeremija in njegov tajnik delati naskrivaj; ali je Jeremija poslušal? »Torej vzame Jeremija drug zvitek in ga da Baruhu, sinu Nerijevemu, pisarju. In on je zapisal vanj iz ust Jeremijevih vse besede knjige, ki jo je bil sežgal Jojakim, kralj Judov, v ognju; in še so jim bile pridejane mnoge take besede.« (Jer. 36:32)
20. Kakšen pogreb je imel Jojakim in ali je njegov sin Jojahin imel potomce na jeruzalemskem prestolu?
20 Na koncu je Jojakim nečastno umrl; ni bil pokopan v jeruzalemski grobnici kraljev, nič drugače kot če bi bil osel. (Jer. 22:18, 19) Njegov sin Jojahin je v Jeruzalemu vladal le tri mesece in deset dni, in se potem predal Babiloncem, ki so ga odpeljali v Babilon, odkoder se ni več vrnil. (Jer. 22:24—30; 37:1) Do leta 70 n. št., ko so Rimljani razrušili obnovljeni Jeruzalem, ni na jeruzalemski prestol sedel noben potomec Jojahina, Jojakimovega sina. Jeremijeva prerokba, ki jo je napisal skrivaj, se je izpolnila!
21. Kaj delajo Jehovine priče, če so potisnjene v ilegalo? Ali je sežiganje Biblije danes uspešno?
21 Današnje Jehovine priče so v mnogih deželah potisnjene v ilegalo. Kaj naredijo, ko jim zasežejo in sežgo njihova Sveta pisma? Sami si preprosto natisnejo nova ali pa si dobijo druge prevode Biblij in uporabljajo le-te. Če je potrebno, podtalno celo še naprej oznanjajo vest obsodbe zoper svet, ki se upira Bogu, podobno kakor je proglašal Jeremija. Sežiganje Svetega pisma z namenom, da se utiša današnje Jehovine priče, je zgrešilo svoj namen. Nihče jih ni zadržal, da ne bi razširjali svetopisemske literature, niti ne more preprečiti popolne izpolnitve Božje besede v burnih časih, ki še prihajajo. Nasprotniki so enostavno pokazali, da zaslužijo večno uničenje!
[Slika na strani 11]
Jojakim sežiga Božjo besedo — v današnjih dneh ga posnemajo