Vprašanja bralcev

● Če gre mož (ali žena) z drugim partnerjem, ali se mu to lahko oprosti in se ga sprejme nazaj v krščansko skupščino?

Takšne stvari se pogosteje dogajajo med tistimi, ki se ne trudijo živeti po biblijskih načelih. Ne dogajajo pa se često med Jehovinim ljudstvom; zato je še bolj spotakljivo, če se to zgodi. Vendar ne smemo misliti, da se podobne primere rešuje po nekem človeškem pravilu. Kakor v primeru drugih grehov se mora grešnik, preden bi mogel biti od Boga in njegovega ljudstva zopet priznan, pokesati in jasno pokazati sadove kesanja.

Božje postopanje z Izraelci pokazuje njegovo odpustljivost, včasih celo v primeru nezaslišanega in zakrknjenega grešenja. (5. Mojzesova 4:30; Iza. 55:7; 57:16—18; Zah. 1:3, 4) Jezus je omenil »veselje v nebesih... nad enim grešnikom, ki se izpokori«. Zatem je to ponazoril z zgodbo o izgubljenem sinu, ki je zapravil ves svoj denar v razuzdanem življenju z nečistnicami. Ko se je sin zavedel, se je vrnil in prosil odpuščanje za grehe, storjene proti nebesom in proti očetu, in oče mu je odpustil. (Luk. 15:1—7, 11—24)

Vendar Biblija tudi pokazuje, da mora biti kristjan, ki greši in se ne kesa, izključen iz skupščine, da bi se ta ohranila duhovno čista. (1. Kor. 5:1—5, 11—13) To se je zgodilo moškemu v Korintu, ki je javno živel nemoralno življenje. Da bi bil ta moški spet sprejet v skupščino, pokazuje Pismo, da se je moral pokesati, opustiti svoje nemoralno življenje in postopati primerno kesanju. Izgleda, da je tisti mož to kmalu naredil. V drugem pismu Korinčanom, ki ga je Pavel napisal verjetno slabo leto pozneje, je spodbudil skupščino, da grešniku oprosti; pri tem je očitno mislil na moža, ki se je pokesal. (2. Kor. 2:5—10; Mat. 3:7, 8; Dej. ap. 26:20)

Tudi danes se skupščine Jehovinih prič poslužujejo takšne izključitve v skladu s Pismom. V soglasju z gornjim primerom ni določen čas, ko se lahko nekoga ponovno sprejme; pričakuje pa se iskreno kesanje, ki lahko traja celo leta dolgo.

V redkem primeru, ki je sprožen v tem vprašanju, bi lahko šlo za načrt in prevaro. Na primer moški (morda poročen), se zaljubi v ženo drugega. Nato mogoče skrivaj flirtata, se tajno sestajata in si izkazujeta ljubezen. Da bi to skrila pred drugimi — posebno pred nedolžnim zakonskim partnerjem — se poslužujeta laži in prevar. Čez čas skupaj pobegneta in se poročita, zatem ko sta se nebiblijsko razvezala. Morda sta izhod dobro preračunala in vedela, da bosta izključena. Toda menila sta, ‚da bosta morda čez leto dni ali približno toliko časa‘ lahko trdila, da se kesata in bosta ponovo sprejeta. Tako bi se stvari odvijale ravno tako, kot sta si želela. Toda — zelo velika napaka je tvegati Božjo milost. List Galatom 6:7 jamči: »Bog se ne da zasmehovati; kajti kar človek seje, to bo tudi žel.« Iz mnogih biblijskih stavkov je razvidno, da Jehova ne odobrava prešuštva in tega naj nihče ne spregleda pri svojih nepravilnih željah. (Primerjaj Razodetje 21:8; 22:15)

Če pride čez čas takšna izključena oseba k starešinam, ki predstavljajo skupščino, in prosi, da bi bila sprejeta nazaj, je treba slučaj, ki se je zgodil, kakor tudi prestopnikovo stališče pretehtati. Glede enotnosti v veri, je rekel Pavel, da naj ne zapadejo pod vpliv ‚zvijačnosti ljudi, prekanjenosti in zapeljevanju‘. (Efež. 4:13, 14) To se lahko uporabi pri izogibanju napačnih naukov, kakor tudi tega, da v skupščini ne bo oseb, ki se premišljeno poslužujejo prevare in zvijačnosti, da bi dosegle svoje slabe cilje. (Primerjaj 2. Korinčanom 11:13; Psalm 101:7; 119:118.)

Starešinski odbor, ki rešuje takšno zahtevo za ponovni sprejem, bo preudaril razliko med neko osebo, ki jo podlegla grehu v trenutku slabosti, in nekom, ki je namerno grešil. Pri tem se lahko spomnimo, da je Bog izkazal usmiljenje Petru, ki je Jezusa trikrat zatajil; toda pogubil je Ananijo in Safiro, ki sta v srcu načrtovala, kako bosta izpeljala prevaro. (Dej. ap. 5:1—11)

Zato je potrebno, da so starešine — v primerih, ko gre za hlinjenje in zaroto, skrajno oprezni. Nekdo lahko trdi, da mu je žal in da se kesa, toda ko se bo vrnil tja, kjer je začel, mar bo zopet ‚vse naredil znova‘? Ali bo zapuščal svoje zakonske partnerje drugega za drugim? Sedaj je sklenil nov zakon, toda s tem se ne more enostavno vse zaključiti in stvari ni mogoče postaviti tako, kakor so bile prej; prejšnji zakon se je končal z razvezo, zakonolomom in ponovno poroko. (Mat. 19:9) Toda ali pokazuje sedaj iskreno kesanje, ali je ‚skrušenega‘ in ranjenega srca? (Iza. 57:15) Ali se mu zares studi greh, ki ga je zagrešil, ali pa mu je le žal, da je izključen in se ne more družiti z ostalimi kristjani? Ali je preteklo dovolj časa, ki pa ni vnaprej določen, ko je postopal primerno kesanju? Starešine morajo biti prepričani, brez vsakršnega dvoma, da je to resnično kesanje. Če v to niso popolnoma prepričani, se lahko odločijo, da bodo počakali in ponovno pregledali slučaj, ko bo zbranih več dokazov.

Starešine bi morali močno občutiti svojo odgovornost zaščite skupščine, vendar se morajo vedno zavedati Božjega usmiljenja in želje, da ljudje dobijo življenje. (Rim. 2:4) Upoštevati morajo, da nimajo nadnaravne sposobnosti, da bi brali srca in nagibe, kakor lahko to dela Jehova, ki mu je grešnik odgovoren. (Hebr. 4:13) Zato se bodo trudili, da jih bo pri pregledavanju primera in odločanju vodila Božja beseda in tisto, kar bodo ugotovili v zvezi s stališčem in stanjem srca prestopnika. Če pride odbor starešin sčasoma do zaključka, da se je grešnik resnično pokesal in dela na tem, da očisti svoje srce, tedaj je prav, da se ga ponovno sprejme, kakor se je zgodilo z moškim v Korintu. (Jak. 4:8) Toda ni določen čas, v katerem bi se moralo zgoditi. Tudi če je skupščina ponovno sprejela tega grešnika, si je treba zapomniti, da bo on ali ona ‚pod Božjo obsodbo‘ in bo dal Bogu račun za svoja dejanja. (Rim. 14:10—12)