Psalmi

Kaj ti pomeni pravična vladavina?

KAKO zaželena je vladavina, ki bi se odlikovala po delujoči skrbi za svoje podložnike! Če bi lahko odpravili pomanjkanje, zatiranje in krivičnost, bi to prebivalcem Zemlje gotovo pomenilo osvežujočo olajšavo.

V 72. Psalmu, ki ga je očitno napisal David, (v 20. vrsti) se opisuje vladavina, ki bo izpolnila te želje! To je Božje Kraljestvo pod Jezusom Kristusom. Predslika za to vladavino je bila miroljubna in napredna vladavina kralja Salomona v času, ko je bil Bogu Jehovi zvest služabnik. Poudarjajoč prvotno izpolnitev, se naslov 72. Psalma glasi: »Psalm Salomonov«.

Prva vrsta razodeva, da pravična vladavina ne more obstajati ločeno od večnih načel Božje pravičnosti. Takole beremo: »Bog, sodbe svoje daj kralju in pravičnost svojo sinu kraljevemu.« (Ps. 72:1) V teh besedah je prošnja, naj kralj pri odločanju izraža Jehovino sodbo. Še več, pravičnost, ki odlikuje Boga Jehovo, pravega Boga, naj bo tudi lastnost kraljevega sina.

Izraz »sin kraljevi« se nanaša na Salomona in na Jezusa Kristusa. Salomon je bil sin kralja Davida, medtem ko je bil Jezus sin velikega kralja Boga Jehove. (Iza. 33:22) Podložniki Salomona so spoznali, »da je modrost Božja v njem, da bi delil pravico«. (1. Kralj. 3:28) In Jezus Kristus je rekel: »Jaz ne morem sam od sebe ničesar delati. Kakor slišim, tako sodim, in sodba moja je pravična, ker ne iščem svoje volje, ampak voljo tega, ki me je poslal.« (Jan. 5:30)

Da bi cvetela pravičnost, morajo seveda vsi ljudje imeti korist od nepristranske pravičnosti. Psalm nadaljuje: »Sodi naj ljudstvo tvoje (Božje) pravično in uboge tvoje po pravici. Mir naj ljudstvu gore rode in griči, po pravičnosti. On oskrbi pravico ubožcem ljudstva, pomoč sinom siromakov, stiskalca pa zdrobi.« (Ps. 72:2—4) Kadar se z vsemi, vključno zatiranimi in siromašnimi ter njihovimi potomci postopa nepristransko in pravično, tedaj se lahko pričakujeta mir in varnost. Nikomur ni treba živeti v strahu, da bo prevaran ali da se bo oporekalo njegovim pravicam. Da bodo gore in griči, ki gospodujejo nad pokrajino, »rodili mir ljudstvu«, pomeni, da se bo takšen mir razširil po vsej Zemlji. To je tako, kot da potoki in reke, ki izvirajo v planinah in po gorah, prinašajo življenjedajajočo vodo v doline in ravnine. Tisti, ki običajno trpijo zaradi podkupljive vladavine, bodo uživali varnost, vsi zatiralci in nepošteni ljudje pa bodo ‚zdrobljeni‘, kaznovani ali obsojeni.

Takšna pravična vladavina bo Bogu Jehovi v veliko čast, kakor pravi Psalmist: »Bali se te bodo, dokler bo svetilo sonce in dokler traja mesec, od roda do roda.« (Ps. 72:5) Ker bo kralj izražal Jehovino sodbo, bodo imeli podložniki pred Najvišjim zdravi strah. Ta strah bo trajal tako dolgo, dokler bosta obstajala Sonce in Mesec, iz roda v rod. Ko je na primer Salomon reševal primer dveh prostitutk, so se ljudje »bali kralja«, ker so videli, da je sodil z Božjo modrostjo. (1. Kralj. 3:28) Upoštevati moramo, da so tudi mnogi čudeži, ki jih je naredil Jezus Kristus, ko je bil na Zemlji, napolnili veliko ljudi z zdravim strahom in bili so spodbujeni, da so hvalili Boga Jehovo. (Mat. 9:8; Lukež 7:16)

Osvežilno delovanje pravične vladavine je takole opisano: »Pride kakor vlaga na pokošen travnik, kakor deževje, ki namaka zemljo. Pravični bo v cvetu ob času njegovem in miru bo obilost, dokler ne izgine luna. In gospodoval bo od morja do morja in od velereke do mej zemlje.« (Ps. 72:6—8) Kraljeva pravična vladavina bo osvežilna kakor izdaten dež, ki je potreben, da zraste trava na pokošenem travniku. Zaradi obstoječega miru in varnosti je lahko pravični človek »zacvetel«, ali napredoval. Prej bi izginil Mesec, kakor bi minil mir pod to pravično vladavino. (Primerjaj Matevž 5:18.)

Upoštevati je treba, da je bila Salomonova vladavina izredno‚ miroljubna. O njej poroča Biblija: »In imel je mir na vseh straneh naokoli. In Juda in Izrael je prebival brez skrbi, vsak pod svojo trto in pod svojo smokvo, od Dana do Bersebe vse dni Salomonove.« (1. Kralj. 4:24, 25) Pod vladavino Jezusa Kristusa, »Kneza miru«, lahko pričakujemo še večjo izpolnitev teh psalmistovih besed. (Izaija 9:6)

Salomonova vladavina se je razprostirala od Rdečega do Sredozemskega morja in od reke Evfrat do dežele, ki je ležala južno in zahodno od nje. (Primerjaj 2. Mojzesova 23:31.) Toda Jezus Kristus bo vladal celi Zemlji. (Zah. 9:9, 10; primerjaj Daniel 2:34, 35, 44, 45; Matevž 21:4—9; Janez 12:12—16.)

Glede ljudi, ki bodo prišli pod kraljevo oblast, je v 72. Psalmu rečeno naslednje: »Pred njim se bodo klanjali prebivalci puščave, in sovražniki njegovi bodo lizali prah. Kralji tarsiški in kralji z otokov mu bodo nosili dari, kralji iz Sabe mu prineso davek. In molili ga bodo vsi kralji, vsi narodi mu bodo služili.« (9—11) Kaj pokazujejo te besede? Da se bodo nomadski narodi, ki živijo pod šatori v puščavskem predelu na vzhodni strani izraelske dežele podložili temu kralju. Njegovi sovražniki bodo pred njim padli na kolena, z obrazi v prahu. Iz vseh krajev bo prihajal davek. V 1. Kraljev 10:22—25 lahko preberemo, v kakšnem obsegu se je izpolnil ta psalm v času Salomonove vladavine.

Toda oblast in slava Salomonova postaneta povsem nepomembni, če ju primerjamo z vladavino Jezusa Kristusa. Božji Sin ni podedoval samo oblasti nad vso Zemljo, temveč bodo tudi nebeški angeli priznavali njegovo gospostvo. (Filip. 2:9, 10; Hebr. 1:3—9; 2:5—9)

Veličastnost kraljeve vladavine ne pomeni, da kralj ne bo imel časa, posvetiti pozornosti potrebam svojih posameznih podložnikov. Biti mora za vse dostopen in zanje zelo skrbeti. V 72. Psalmu od 12. do 14. vrste piše: »Kajti rešil bo siromaka, ki vpije na pomoč, in ubožca, ki mu ni pomočnika. Usmili se slabotnega in potrebnega ter duše potrebnih bo rešil. Zatiranja in silovitosti oprosti njih dušo, ker draga je njih kri v očeh njegovih.«

Da, celo najnižji podložniki so lahko bili sprejeti pri tem kralju in ta jim je nudil vsako potrebno pomoč. Smilili so se mu siromaki in ubogi, osvobajal jih je krivičnosti, ki jim je bila storjena. Zanj je imela kri, ki predstavlja človeško življenje, visoko vrednost in se jo ni moglo prelivati brez pravega razloga. Med Salomonovo vladavino so imeli podložniki pravico pristopiti k prestolu, kjer je bila njihova pravda rešena. To jasno vidimo iz dejstva, da sta lahko tudi omenjeni prostitutki s svojim sporom prišli pred kralja, on ju je poslušal in isti dan razsodil. (1. Kralj. 3:16—27)Kako zelo se je razlikoval od perzijskih kraljev poznejše dobe! Niti kraljica ni mogla nepovabljena pred svojega moža, ne da bi pri tem izpostavljala svoje življenje. (Estera 4:11) Jezus Kristus, »Večji Salomon«, je na Zemlji vedno znova pokazal svojo aktivno skrb za človeštvo. Ko je videl množico ljudi, »se mu zasmilijo; kajti bili so izmučeni in razkropljeni kakor ovce, ki nimajo pastirja«. (Mat. 9:36) Za človeštvo je dal celo svoje življenje! (Mat. 20:28)

Takšen kralj, kot je opisan v psalmu, upravičeno zasluži vzklik: »Naj živi kralj!« Takšen kralj bi zaslužil, da se mu plačuje davek in se zanj moli. Zaslužil bi blagoslov, ne preklinjanje. Te misli so poudarjene v 15. vrsti 72. Psalma: »In živel bo ubožec, in kralj mu bo dajal zlata sabejskega, in on bo prosil zanj neprestano, ves dan ga blagoslavljal.«

Kako pa lahko Jezusu Kristusu pokažemo, da smo v soglasju s Psalmom 72:15? Tako, da se mu lojalno podložimo in ‚javno priznavamo, da je Gospod v slavo Boga Očeta‘. (Fil. 2:11) Poglej, kako najdemo v Razodetju 5:13, 14 paralelne misli iz Psalma 72:15: »In vsako stvar, ki je v nebesih in na zemlji in pod zemljo (tisti, ki bodo obujeni) in na morju, in vse, kar je v njih, sem čul govoreče: Sedečemu na prestolu (Jehovi) in Jagnjetu (Jezusu Kristusu) blagoslov in čast in slava in moč na vekov veke! In četvere živali (kerubi) so rekle: Amen! In štiriindvajseteri starešine so padli in so molili.«

Opisujoč blagostanje, ki ga bo dosegla pravična vladavina, nadaljuje psalmist v 72. Psalmu: »Preobilo bo žita v deželi, do vrhov gora, šumel bo kakor Libanon sad njegov; in ljudstva bo zacvetlo po mestih kakor trave zemeljske.« (16. vrsta)

Podložniki se bodo lahko mirno ukvarjali s poljedelstvom, ker jim bo prihranjeno vojno pustošenje in negotovost, ki nastaja zaradi krivičnosti in zatiranja. Z Božjim blagoslovom bo zemlja obilo rodila. Izgledalo bo, kot da žito, ki raste po obronkih planin, sega vse do njihovih vrhov. Ker po gričih ne raste obilje žita, dajejo besede »preobilo bo žita do vrhov gora« čudovito sliko o obilju žita. Sadovi bodo bohotni kakor Libanon, da, kakor masivne cedre na Libanonu, ki imajo razkošne krošnje. Morda to pokazuje, da bodo stebla žitaric močna in debela, da bodo lahko nosila težke klase. Celo mestni prebivalci bodo napredovali, se množili kot rastline. To se je že uresničilo v času Salomonove vladavine, ker beremo: »Juda in Izrael sta bila mnogoštevilna kakor pesek, ki ga je ob morju obilo; jedli so in pili ter se veselili.« (1. Kralj. 4:20) Pod vladavino Jezusa Kristusa bodo na »novi zemlji« vladali celo še boljši pogoji.

Pravična vladavina skupaj s spremljajočimi blagoslovi naj bi zares zbudila globoko hvaležnost, kakršna je opisana v Psalmu 72:17: »Ime njegovo bode vekomaj; dokler bo trajalo sonce, bo poganjalo ime njegovo, in blagoslavljali se bodo v njem in ga blagrovali vsi narodi.« Ime kralja, ki vlada pravično, zasluži, da ne gre v pozabo. Salomonove besede odražajo željo, da se njegova dinastija nadaljuje in napreduje. Besede, da bo ‚ime njegovo vekomaj‘ pokazujejo, da bo imel kralj potomce, ki bodo podaljšali njegovo vladavino. In da bodo ljudje blagoslovljeni v imenu kralja, pomeni, da se ga bodo spominjali, kako blagoslavlja druge. Narodi so govorili, da je Salomon srečen, kar se vidi iz tega, kar je rekla kraljica iz Sabe: »Blagor tvojim ljudem in blagor tem tvojim hlapcem, ki vedno stoje pred teboj, ki poslušajo modrost tvojo!« (1. Kralj. 10:8)

Besede psalmista se v večji meri izpolnjujejo na Jezusu Kristusu, kateremu je dal Bog Jehova »ime, ki je nad vsako ime«. (Fil. 2:9) Ker je On nesmrtni Božji Sin, ne potrebuje naslednikov. Ker ima življenjedajajočo moč, je sposoben vrniti mrtve v življenje in tako postati oče mnogih milijonov. (Iza. 9:6, 7; Jan. 5:26, 28; 1. Tim. 6:15) Kako zelo se bo na ta način njegovo ime »pomnoževalo«! Kot glavno »Abrahamovo Seme« je On tisti, po katerem ‚bodo blagoslovljeni vsi narodi na Zemlji‘. (1. Moj. 22:18)

Kako zaželena bo pravična vladavina Božjega Sina! Kraljica iz Sabe je rekla Salomonu: »Hvaljen bodi Jehova, Bog tvoj, ki ti je bil blagovoljen, da te je posadil na prestol Izraelov! Ker Jehova ljubi Izraela vekomaj.« (1. Kralj. 10:9) Tudi mi hvalimo Jehovo, ker je postavil svojega Sina za Kralja in izrazimo to z besedami psalmista: »Slava Jehovi, Bogu, Bogu Izraelovemu, ki sam dela čuda. In slava bodi slavnemu imenu njegovemu vekomaj, in slave njegove naj se napolni vsa Zemlja! Amen in Amen!« (Ps. 72:18, 19)