Obujeni — »vsak po svojem redu«
»Tako bodo tudi v Kristusu vsi oživeli. Toda vsakteri v svojem redu.« (1. Korinčanom 15:22, 23, EI)
1. Kako je Marta pokazala, da je verovala v Jezusovo moč, da ozdravi njenega brata neozdravljive bolezni?
V BETANIJI je bil to žalosten zimski dan, ko so privalili kamen ob vhod v grob znanega Lazarja. Njegovi sestri Marija in Marta ter prijatelji družine so mislili, da Lazarja v tem sestavu stvari ne bodo več videli. Izgledalo je, da je njihov ljubljeni prijatelj Jezus Kristus prepozno prišel. Minili so že štirje dnevi, odkar je Lazar umrl. Marta je šla Jezusu naproti in mu rekla: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, brat moj ne bi bil umrl.«
2., 3. a) Kdaj je Marta pričakovala vstajenje svojega brata? b) Po katerem predniku se je zgledovala Marta glede vere v vstajenje?
2 Jezus je rekel Marti: »Brat tvoj vstane.« Pokazujoč, da veruje v vstajenje, je Marta odgovorila Jezusu: »Vem, da vstane ob vstajenju poslednji dan.« (Jan. 11:1—24)
3 Marta je mislila na vstajenje vseh ljudi na Zemlji pod Božjim Kraljestvom po Mesiji ali Kristusu. Verovala je, da je ta Mesija Jezus, ki je drugim ljudem vrnil življenje enako, kakor sta to storila Elija in Elizej stoletja pred tem. (Jan. 11:27) Njena vera v vstajenje je bila podobna veri njenega prednika Abrahama, ki je bil imenovan »Jehovin prijatelj«. (Jak. 2:21—23) Martin brat Lazar je bil že mrtev in pokopan, toda v Abrahamovem primeru je bil njegov sin Izak še živ in bi ga bil moral žrtvovati kot človeško žrtev. Izak je bil kakor mrtev, ker se je Abraham odločil, da izpolni Jehovino zapoved in ga žrtvuje. Zaradi vere, ki jo je Abraham pokazal v tej preizkušnji, piše Pavel, Abrahamov potomec:
4. Kako je Abraham dobil svojega sina Izaka »kakor iz mrtvih«?
4 »Po veri je daroval Abraham Izaka, ko je bil izkušan, in edinorojenca je daroval on, ki je bil sprejel obljube, kateremu se je govorilo: ‚V Izaku se ti bo imenovalo seme‘, ker je pomislil, da more Bog zbujati tudi iz mrtvih; zaradi tega ga je tudi prejel kakor od mrtvih obujenega.« (Hebr. 11:17—19; 1. Moj. 22:1—18; Iza. 41:8; 2. Letop. 20:7)
5., 6. a) V katerem času je Abraham pričakoval vstajenje mrtvih? b) Ali je smrt Abrahama, Izaka in Jakoba, ne da bi sprejeli izpolnitev obljub, uničila njihovo vero v Božjo mesijansko vladavino?
5 Abraham je torej veroval, da bodo mrtvi obujeni pod Kristusovim Kraljestvom. Jezus Kristus, čigar vstajenje je ponazorjeno z Izakovim vstajenjem, je rekel nekoč hebrejskim potomcem Abrahama: »Abraham, oče vaš, se je veselil, da bo videl moj dan; in videl ga je in se je vzradoval.« (Jan. 8:56) V soglasju z Jezusovimi besedami o Abrahamu, Izakovem očetu Jakobovem dedu, beremo:
6 »V veri so umrli ti vsi in niso prejeli izpolnitve obljub, temveč so jih od daleč gledali, jih pozdravljali in pripoznavali, da so tujci in priseljenci na Zemlji. Kateri namreč tako govore, kažejo, da iščejo domovine. ... Sedaj pa hrepene po boljši, to je po nebeški domovini (nebeško kraljestvo z ustoličenim Kristusom). Zato se jih Bog ne sramuje, imenovati se njih Boga; zakaj pripravil jim je mesto.« (Hebr. 11:13—16)
7., 8. a) Kako so Jezusove besede saducejem glede Abrahama, Izaka in Jakoba dokazale, da bodo zagotovo vstali? b) Kaj bo naredil mesijanski vladar v nebeški vladavini za Abrahama, Izaka in Jakoba po Psalmu 45:16?
7 Ker je Bog oskrbel priprave za pred davnim umrlega Abrahama, Izaka in Jakoba, bodo ti zvesti možje iz starega časa zagotovo obujeni iz mrtvih pod »mestom« ali vladavino, v kateri bo vladar oslavljeni Mesija ali Kristus. Jezus Kristus je sam poudaril to dejstvo, v pogovoru s hebrejskimi saduceji, ki niso verovali v vstajenje Abrahama, Izaka in Jakoba. Rekel je: »Ob vstajenju namreč se ne ženijo in ne može, temveč so kakor angeli Božji (ne angeli) v nebesih. Za vstajenje mrtvih pa, ali niste brali, kar vam je rekel Bog, govoreč: ‚Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov?‘ On ni Bog mrtvih, ampak živih.« (Mat. 22:30—32)
8 Jehova je bil Bog Abrahamov, Izakov in Jakobov, preden so umrli. On je lahko Bog živega Abrahama, živega Izaka in živega Jakoba samo, če jih bo obudil iz mrtvih. Živeli bodo na Zemlji pod »mestom« ali nebeško vladavino, ki jo je zanje pripravil Bog Jehova. Takrat se bo izpolnil Psalm 45:16, ker jih bo oslavljeni Mesija, Jezus, kot Vladar v tem »mestu« imenoval za ‚kneze po vsej Zemlji‘. Nebeški Mesija bo izpolnil vse nazive, ki jih je napovedal v Izaiji 9:6. Da, on jim bo celo Oče večnosti.
9. Kaj je napisal prerok Izaija glede vstajenja mrtvih in po kateri Božji »sodni napovedi« se bo to zgodilo?
9 Abraham, Izak, Jakob in ostali zvesti možje starega časa bodo vstali »poslednjega dne«, o katerem je govorila Marta Jezusu, preden je njenega brata Lazarja vrnil v zemeljsko življenje. (Jan. 11:24—44) Ljudje, ki bodo vstali, so odkupljeni z odkupno žrtvijo Jezusa Kristusa in v zvezi s tem je prerok Izaija bil navdihnjen, da napiše: »Tisti dan bodo peli to pesem v deželi Judovi: ... Ožive mrtveci tvoji; mrtva trupla moja vstanejo. Zbudite se in veselo pojte, kateri prebivate v prahu! kajti rosa svetlobe je rosa tvoja (v nasprotju s suhostjo okostij), in zemlja izvrže mrtve.« (Iza. 26:1, 19) Zato bo to ponovno rojstvo regeneracija mrtvih. To se bo zgodilo zatem, ko bo Jehova razglasil obsodbo nad svetom, krivem za prelito kri vseh nedolžnih ljudi, ki so prezgodaj odšli v šeol, v grob. To pomeni po »bitki velikega dne Boga vsemogočnega«, po svetovni situaciji, ki jo Biblija imenuje Harmagedon. (Razod. 16:14, 16; 19:11—21)
10. Zakaj Zemlja »poslednji dan« ne bo več splošni grob človeštva?
10 Tako bodo tistega »poslednjega dne«, o katerem je govorila Marta, mrtvi ponovno vstali v življenje in ne bodo več ležali pokopani v srcu zemlje. (Iza. 26:20, 21) Kakšna rosna svežina obnovljenega človeškega življenja bo podarjena v tem »poslednjem dnevu« odkupljenim mrtvim! Zemlja ne bo več splošni grob.
11., 12. Kako so se izjalovila kruta prizadevanja kralja Heroda Velikega, da bi usmrtil novorojenega »židovskega kralja«?
11 Celo mrtvi dojenčki in mladoletni mali otroci se bodo ponovno vrnili, imeli bodo priložnost, da odrastejo in da bodo na rajski Zemlji večno mladi. To bo nasprotje ubijanja, ki ga je zapovedal kralj Herod Veliki. Poslal je astrologe z Vzhoda v Betlehem, da bi našli pred nedavnim rojenega »židovskega kralja«. Nameraval je usmrtiti Jezusa, sina židovske device Marije. Zatem, ko so propadli vsi njegovi poskusi, da bi izvedel, kje je bodoči »židovski kralj«, je Herod poslal svoje vojščake, da usmrtijo vse otroke stare do dveh let. Objokovanje žalujočih mater v Betlehemu in okolici je bilo napovedano v biblijski prerokbi skupaj s tolažilnimi besedami o vstajenju.
12 Evangelist Matevž nam pove: »Tedaj se je izpolnilo, kar je rekel prerok Jeremija, govoreč: ‚Glas se je slišal v Rami, jok in velik krik, Rahel je plakala za svojimi otroki in ni se dala utolažiti, ker jih ni.‘« (Mat. 2:1—18) Toda Marija ni bila med jokajočimi in tarnajočimi materami, ker je z dečkom Jezusom pobegnila v Egipt, kjer je ostala, dokler ni Herod umrl.
13. Kaj je na osnovi Matevževe uporabe Jeremijeve prerokbe, »sovražna dežela«, iz katere se bodo vrnili pomorjeni nedolžni otroci?
13 Toda niti za te užaloščene matere ni izgledalo vse brezupno. V Jeremijevi prerokbi, ki jo je citiral Matevž, piše dalje: »Zdržuj glas svojega joka in solza svoje oči, kajti plačilo je delu tvojemu, govori Jehova, ker se povrnejo iz dežele sovražnikove.« (Jer. 31:15, 16) Po tem, kako je Matevž pod navdihnjenjem uporabil Jeremijevo prerokbo, »sovražnikova dežela« ni Babilon v Jeremijevih dneh. To je dežela smrti, v katero je sovražnik, Herod Veliki, prezgodaj pognal nedolžne žrtve. O smrti se tudi govori kot o sovražniku, ker piše v 1. Korinčanom 15:26: »A najzadnji sovražnik, ki se odpravi, je smrt.«
14. a) Kako se je babilonska dežela izkazala kot kraj smrti za Izraelce v Jeremijevih dneh? b) Kako se bodo »vrnili« nedolžni otroci iz Betlehema in kdaj?
14 V Babilon, deželo pred časom kristjanov, so bili peljani Hebrejci, ki so jih njihovi zavojevalci ‚obsodili na smrt‘. Mnogi izmed teh ujetnikov so tam umrli kot tujci. (Ps. 79:11; 102:20; Iza. 14:17) V letu 537 pr. n. št. in po njem, se je tisoče hebrejskih »ujetnikov vrnilo« iz sovražne babilonske dežele. Vrnitev nedolžnih otrok iz Betlehema leži še v prihodnosti. To bo ob »vstajenju poslednjega dne«, o katerem je govorila Marta iz Betanije. Ta »poslednji dan« se bo začel po »bitki velikega dne Boga Vsemogočnega«, po Harmagedonu in po zvezanju satana, hudiča in njegovih demonov. (Razod. 20:1—3, 11—15)
DAN SODBE
15. Kako je Jezus napovedal, da bo ta »poslednji dan« tudi dan sodbe za vse od mrtvih obujene?
15 Ta »poslednji dan« bo tudi dan sodbe za obujeno človeštvo, vključno tiste, ki niso spoštovali Jezusa in niso sprejeli njegove besede. To je napovedal Jezus, ko je rekel: »Kdor zaničuje mene in ne sprejema besed mojih, ima svojega sodnika: beseda, ki sem jo govoril, ona ga bo sodila v poslednji dan.« (Jan. 12:48) Jezus je povezal čas sojenja človeštvu z vstajenjem, rekoč: »In (Bog) mu je dal oblast tudi soditi, ker je sin človečji. Ne čudite se temu; kajti pride ura, ob kateri zaslišijo vsi, ki so v grobovih, glas njegov, in pridejo ven: kateri so delali dobro, na vstajenje življenja, in kateri so delali hudo, na vstajenje sodbe.« (Jan. 5:27—29; glej Stražni stolp 1. januarja 1979, pod naslovom »Vstajenje v življenje in vstajenje na sodbo«, str. 9—12). Seveda ta »poslednji dan« ne bo dolg štiriindvajset ur. To bo čas dolg tisoč let. Sovpadal bo s tisočletno Kristusovo vladavino. (2. Petr. 3:8; Razod. 20:4, 6)
16. Iz katerega razloga bo prihajajoči »dan« sodbe veličasten, kakor pokaže 1. Korinčanom 15:25, 26?
16 Ta »dan« bo veličasten, ker bo pomenil odstranitev vseh posledic smrti, ki smo jo vsi podedovali od Adama in Eve, ker je bila nad njima izrečena smrtna kazen. Zato bo tisočletna Kristusova vladavina nekaj, česar naj bi se mi vsi veselili, kajti v 1. Korinčanom 15:25, 26 piše: »Kajti on mora kraljevati dotlej, dokler Bog ne dene vseh sovražnikov pod njegove noge. A najzadnji sovražnik, ki se odpravi, je smrt (podedovana od Adama).«
17. Zakaj bo še po »dnevu« sodbe lahko kdo umrl in kakšne vrste smrt bo to?
17 Da bo dan smrti udarec Adamovi smrti, ki smo jo vsi podedovali, nam je prikazano s tem, kar je dal Jezus zapisati po apostolu Janezu. V opisu vstajenja mrtvih »poslednjega dne«, piše v Razodetju 20:13, 14: »In dalo je morje mrtve, ki so bili v njem, in smrt in smrtna država (hades) sta dali mrtve, ki so bili v njiju, in sojeni so bili, vsak po delih svojih. In smrt in smrtna država sta bili vrženi v jezero ognjeno. To je smrt druga.« Zato, če bo kdorkoli na Zemlji zatem umrl, ne bo umrl zaradi od Adama podedovane smrti. Umrl bo zato, ker bo namerno prestopil Božji zakon in grešil. Njegova smrt bo »druga smrt«, iz katere ni vstajenja.
18. Katere smrti in kakšnih posledic osvobaja Jezus Kristus človeštvo in kaj je za to on zanje?
18 Jezus Kristus osvobaja človeštvo samo Adamove smrti in iz našega splošnega groba, hadesa. To nam je zagotovil z besedami: »Jaz sem Prvi in Poslednji in Živi, ... in ključe imam od smrti in smrtne države (hadesa).« (Razod. 1:17, 18) Upravičeno je torej Jezus rekel Marti: »Jaz sem vstajenje in življenje.« (Jan. 11:25)
19. Kateri mož, znan po potrpežljivosti, bo med obujenimi in doklej je želel ostati skrit v šeolu?
19 Med tistimi, za katere bo vladajoči kralj Jezus Kristus uporabil ključ hadesa (ali hebrejsko šeola), je tudi mož, znan po svoji potrpežljivosti. To je Job iz dežele Uz, ki je tedaj bila na Srednjem Vzhodu. Zaradi mnogih tegob, ki so se danes zrušile na nas, se nekateri lahko počutijo, kakor se je počutil Job in si želijo, da bi bili mrtvi, da bi bili shranjeni v hadesu ali šeolu. Toda imeti moramo to, kar je imel Job — vero v vstajenje. Vedel je, da bo osvobojen vseh človeških težav, ko bo »poslednji dan« obujen. Ko umre in ga pokopljejo, počiva, dokler ne minejo »nebesa« ali nadčloveške sile, ki sedaj vladajo človeštvu. Njihov konec bo začetek čudovite preobrazbe zemeljskih pogojev, ki so dalje navedeni. Zato je Job molil k Bogu Jehovi:
20. Za kaj je Job molil k Bogu, glede na besede iz Joba 14:12—15?
20 »Tako leže človek in ne vstane ... se ne prebude in nič jih ne vzdrami iz spanja. O da bi me shranil v šeolu, da bi me skril, dokler ne mine jeza tvoja, mi določil rok, in potem se me spomnil! (Ko človek umre, bo li spet živel?) Vse dni, dokler sem v vojni službi (ker je Bog dopustil zlo), bi hotel čakati, dokler mi ne pride sprememba. Ti bi poklical, in jaz bi ti odgovoril: tožilo bi se ti po svojih rok stvari.« (Job 14:12—15)
21. Kakšno spremembo obličja je hotel videti Job in kakšno korist je pričakoval od »odkupitelja«?
21 Med trpljenjem Job ni videl, da mu je Božje obličje naklonjeno. Mar se tudi mi danes včasih ne počutimo tako, ker Bog dopušča, da nas zadevajo težave? Mar včasih ne pomislimo, da nas gleda Bog z neodobravanjem in mar ne želimo, da spremeni izraz svojega obličja do nas? V prihajajočem »poslednjem dnevu« obujanja mrtvih iz šeola ali hadesa, bo že samo to dejstvo označilo, da Jehova gleda na odkupljeno človeštvo z naklonjenostjo. Job je veroval, da bo skupaj z drugimi vstal iz mrtvih, ker obstaja »odkupitelj«, nekdo, ki bo nudil odkupno ceno, da ga odkupi iz »vojne službe«, v katero je bil prodan.
22., 23. a) Zaradi kakšnega prepričanja je Job veroval, da bo obstajal nekdo, ki bo nudil osnovo za njegovo vstajenje? b) Kdaj je Job pričakoval tega »Odkupitelja« in čigavo milostno obličje je želel videti?
22 Job je bil prepričan v svojo osebno čistost do Jehove, kljub lažnim obtožbam ljudi. Bil je torej prepričan, da se bo zanj našel »odkupitelj«. Ta »odkupitelj« se bo pojavil po Jobovi smrti, toda o Jobu bo ostalo dobro poročilo, ki ga bo »odkupitelj« upošteval. Prepričan, da bo prihajajoči »odkupitelj« ustvaril osnovo za vstajenje, je Job vzkliknil:
23 »A jaz vem, da živi Odrešenik moj, in On, ki je poslednji, se postavi nad prahom; in ko bo za kožo mojo to telo strto, vendar bom gledal iz svojega mesa Boga, ki ga jaz sam bom gledal sebi v dobro, in ga bodo videle moje oči, in ne bom mu tujec. Obisti moje koprne v meni« zaradi silnega pričakovanja. (Job 19:25—27)
24. Kako je »Odkupitelj«, ki ga je Bog pripravil, vzpostavil zvezo s človeštvom in kaj je dal »v odkupnino za mnoge«?
24 Zato naj satan, hudič, še dalje obrekuje človeštvo, češ da ne zasluži vstajenja, ker ni sposobno proizvesti može in žene, ki bi ohranili čistost do Boga. Vstajenje mrtvega človeštva bo v »poslednjem dnevu«, ki ga je omenila Marta iz Betanije. Zakaj? Ker je Bog, kateremu ni ničesar nemogoče, proizvedel »odkupitelja«, svojega edinorojenega Sina, ki je postal osvoboditelj rodu tako, da je bil rojen kot popolni človek. Na Zemlji je bil samo začasno, ne da bi mu služili, »ampak da služi in dá življenje svoje (človeško) v odkupnino za mnoge«. (Mat. 20:28; Mar. 10:45) To je poravnalo Bogu pot, da odobri vstajenje vseh tistih, ki so bili odkupljeni z žrtveno smrtjo Isusa Kristusa.
25. Zakaj »poslednji dan« ne bo zadnji dan človeškega obstoja, in kaj bo Bog tega »dne« naredil v korist človeštva?
25 »Poslednji dan« torej ne pomeni zadnji dan obstoja človeštva, ker bo tega »dne« vstajenje odkupljenega človeštva pod Kristusovo tisočletno vladavino. To bo »poslednji dan« po vseh predhodnih dneh, v katerih je Bog dopustil, da greh in smrt vladata človeštvu, in številne milijone spravita v šeol, hades. To bo »dan«, ko bo Bog imel odkupljeno človeštvo za osvobojeno vseh grehov preteklosti, in ko ga bo učil svojih pravičnih zahtev, da bi doseglo večno življenje na obnovljeni rajski Zemlji. (Iza. 26:9; Rim. 6:7)
26. a) Katero je Kristusovo »mesto« ali red glede vstajenja? b) Kako se v 1. Tesaloničanom 4:16 pokazuje, da bo sledilo vstajenje drugih po redu, po mestu ali važnosti?
26 Zato je smrt in vstajenje »Odkupitelja« morala nastopiti prej, preden lahko pride do vstajenja človeštva, ki je potrebovalo odkupnino. Zato je bilo vstajenje odkupitelja Jezusa Kristusa prvo vstajenje. On je vstal »po svojem redu« glede na važnost. Še več, celo drugi bodo vstali po vrsti, po mestu ali po važnosti, preden bo obujen Job, usmrčeni otroci iz Betlehema in ostali mrtvi. Na to nas opozarjajo navdihnjene besede, zapisane v 1. Tesaloničanom 4:16: »Mrtvi v Kristusu vstanejo najprej.« Kdo so ti, ki najprej vstanejo, kdaj bodo vstali in kako se bo to zgodilo?