Trpljenje ti lahko koristi
»V katerem se radujete, čeprav ste ravnokar nekaj časa v žalosti po mnogoterih izkušnjavah, da se preizkušnja vere vaše, vrednejša nego preizkušnja minljivega, a v ognju izkušenega zlata, izkaže vam v hvalo in slavo pri razodetju Jezusa Kristusa.« (1. Petr. 1:6, 7)
1. S kakšnim grdim ravnanjem so se soočali kristjani v prvih dneh skupščine?
BILI so zasmehovani, pretepeni in zaprti. Oplenili so jim hiše in odvzeli premoženje. Nekateri njihovi zvesti prijatelji in sorodniki so trpeli zaradi razdražene drhali ali pa so bili obsojeni na sodišču na smrt. Zagrešili niso nobenega zločina, ki bi opravičil takšno ravnanje z njimi. Živijo zgledno in svoje bližnje resnično ljubijo. Toda izpostavljeni so bili sovraštvu mnogih. Zakaj? Ker so bili učenci Jezusa Kristusa. (Dej. ap. 8:1—3; Hebr. 10:32—34)
OBLIKA KORISTNE VZGOJE
2., 3. a) Zakaj so se določeni hebrejski kristjani utrudili v tekmi za življenje? b) Kaj so pozabili?
2 Je bilo hudo trpljenje, ki so ga prenašali kristjani, koristno? Nekdo bi lahko hitro odgovoril: ne. Vendar pa piše v Bibliji, da človeku, ki je prisiljen prenašati zapostavljanje, to koristi. Krščanskim Hebrejcem v prvem stoletju je bilo rečeno: »Niste se še do krvi ustavljali v boju z grehom, in pozabili ste tolažbe, ki govori z vami kakor s sinovi: ‚Sin moj, ne preziraj strahovanja Jehovinega in ne omaguj, ko te kara. Kogar namreč ljubi Jehova, tega strahuje in tepe vsakega sina, katerega sprejema.‘« (Hebr. 12:4—6)
3 Krščanski Hebrejci so morali prenašati zares hudo nasprotovanje, toda njihova borba proti grehu — izgubi vere — kar se lahko hitro zgodi, ni šla tako daleč, da bi prelili svojo kri. Nekateri so se v tekmi za življenje borili s polovičnim srcem in se niso borili proti grehu tako, kot je bilo za njih potrebno, »do krvi«. Utrudili so se zaradi sramotenja brezbožnih ljudi. (Hebr. 12:3) Niso upoštevali, da je grdo ravnanje nasprotnikov služilo kot vzgojno sredstvo od Jehove, ki je potrjevalo, da jih iskreno ljubi kot svoje sinove. Pozabili so na opozorila iz Pisma, ki so v Pregovorih 3:11, 12. Uporaba tega se na široko razlaga z naslednjimi besedami v pismu Hebrejcem:
»Ako trpite, je vam v odgojo. Bog se vam kaže kakor otrokom; kajti kje je sin, ki ga ne bi strahoval oče? Ako ste pa brez strahovanja, ki so ga deležni postali vsi, torej ste nezakonski otroci in ne sinovi. Dalje, ako smo imeli telesne roditelje, ki so nas strahovali, in smo se jih bali, ali se ne bomo mnogo bolj pokorili Očetu duhov, da bomo živeli? Oni so nas namreč strahovali za malo dni, kakor se jim je prav zdelo, ta pa nam v korist, da bomo deležni svetosti njegove. Vsako strahovanje seveda se nam za sedaj ne zdi veselje, ampak žalost, pozneje pa daje njim, ki jih je vadilo, miru poln sad pravičnosti« (Hebr. 12:7—11)
4. Kako bi morali gledati na to, da ljudje z nami slabo ravnajo?
4 Kako bi morali kristjani gledati na trpljenje, ki ga Bog dopusti nad njimi, v soglasju s tem navdihnjenim nasvetom? Nanj bi morali gledati kot na obliko poučevanja ali vzgajanja, ki nam ga daje Oče, ki nas zelo ljubi in se zanima za naše večno dobro. Dejansko takšna vzgoja nesporno dokazuje, da se z nami postopa kot s sinovi, ne pa kot z nezaželenimi in neljubljenimi nezakonskimi otroki. Ker Bog Jehova dopušča, da kristjani občutijo takšno težko postopanje, bi se morali temu ponižno podrediti. To se ujema tudi z opominom apostola Petra: »Ponižajte se torej pod mogočno roko Božjo, da vas poviša ob času svojem; vso skrb svojo zvrnite nanj, ker on skrbi za vas.« (1. Petr. 5:6, 7)
5. Zakaj je pravilno sprejeti vzgojo v obliki grdega ravnanja?
5 Edino pravilno je, da sprejmemo to vzgojno sredstvo brez nasprotovanja in ne gledamo, kako bi ušli izpod Božje roke. Tisti, ki ljubi svoje otroke in skrbi zanje, jih bo kaznoval, kadar meni, da je to potrebno. Ker je nepopoln, lahko napačno oceni stvari. Zato morda, če ‚jih disciplinira po tem, kar se njemu zdi dobro‘, ne dela vedno, kar je prav in koristno za njihovo relativno »kratko« otroštvo. Kljub temu izkazujejo otroci očetu, ki ga ljubijo, spoštovanje. To je pravzaprav pravilno, ker mu dolgujejo svoje življenje. Nasprotno Bog Jehova nikoli ne naredi napake in ni odgovoren le za to, da živimo. Po dobesednem prevodu iz grščine je po Hebrejcem 12:9 Najvišji imenovan »duhovni oče«, kar jasno kaže, da je odgovoren za duhovno življenje kristjanov kakor tudi za njihovo večno življenje. Gotovo obstaja še močnejši razlog za to, da se človek podvrže vzgoji nebeškega Očeta, od tega da se spoštuje nepopolnega zemeljskega očeta.
KORIST TRPLJENJA
6. Kako nam lahko trpljenje pomaga imeti delež na Božji svetosti?
6 Razen tega je vzgoja v obliki trpljenja za Božje služabnike vedno koristna. Ima lahko moč očiščenja in odkriva pomanjkljivosti, ki jih je treba popraviti. To lahko vključuje ponos, trmoglavost, nestrpnost, sebičnost, posvetnost in ljubezen do udobnosti ali užitkov. Ko kristjan naredi potrebne izboljšave, postane čistejši ali bolj svet v svojem obnašanju. S tem, da postane ‚svet v svojem vedenju‘, kakor je svet Bog Jehova, ima delež na Božji svetosti. (1. Petr. 1:14—16) Tako je nepristranska vzgoja dosegla vrednost.
7. Kaj se lahko naučimo iz trpljenja, kakor je prikazano v primeru Jezusa Kristusa? (Hebr. 5:8)
7 Iz trpljenja se lahko človek tudi nauči, da je boljše izšolan za službo Bogu. To se vidi iz primera Jezusa Kristusa. Ker je izkusil silno trpljenje, ko je bil človek, si je pridobil potrebne izkušnje, za usmiljenega in sočutnega velikega duhovnika. To nam je omogočilo, da se lahko približamo Bogu po Kristusu z največjo svobodo govora, prepričani, da Jezus razume našo situacijo in da bo prosil Očeta v našo korist kot usmiljen duhovnik. (Hebr. 4:15, 16)
8., 9. Kako lahko na nas vpliva razdobje pouka v obliki zapostavljanja, medtem ko traja in še pozneje, kakor se vidi iz Hebrejcem 12:11?
8 Seveda je prenašati zapostavljanje lahko zelo težko. Kadar smo izpostavljeni bolečinam gotovo ne moremo čutiti razveseljivega zadovoljstva ali navdušenja. Doživljanje takih stvari je boleče, toda če se trpljenju podložimo in dovolimo, da nam pomaga ugotoviti, kje se moramo popraviti, nam je preizkušnja lahko dober pouk. Končni rezultat pouka bo »miru poln sad pravičnosti«. Po prevodu Jamesa Moffata se besede iz Hebrejcem 12:11 tako glasijo: »Vzgajanje izgleda vedno kot bolečina, ne radost; toda tisti, ki se v njem poučujejo, žanjejo zatem sadove tega v miru pravičnega življenja.«
9 Bilo bi prav, da ceniš dober vpliv, ki ga lahko ima na takšen pouk druženje z zvestimi krščanskimi brati in sestrami. Morda so dolga leta prenašali preizkušnje krutih diktatorjev ali v koncentracijskih taboriščih in zaporih. Vseeno vsa njihova osebnost izžareva neoporečnost. Človek doume, da je lahko prisotnost tistih, čigar vera je bila oblikovana z vzgojo, in miren, radosten izraz te vere, podpora drugim, da podobno hodijo v čistosti.
10. Kako bi morali gledati na kakršnokoli preizkušnjo in kakšno vprašanje se lahko zato pojavi?
10 Zato bi morali, kadar doživljamo kakršnokoli preizkušnjo — bolezni, razočaranje, krivičnost, tragedijo ali preganjanje — gledati nanjo kot na vzgojno sredstvo našega ljubečega nebeškega Očeta in dovoliti, da preizkušnja dobro vpliva na nas, da nas naredi boljše služabnike. Toda kako lahko ostanemo zvesti v trpljenju, da bi nam to pozneje koristilo?
KAKO VZTRAJATI
11. Kateremu nasvetu učenca Jakoba bi morali slediti, kadar smo v težkih situacijah?
11 Posebno važno je prositi Boga Jehovo za modrost, da bi v težkih situacijah vztrajali. Prositi bi ga morali za pomoč in nikoli podvomiti, da nam bo pomagal s posredovanjem svojega svetega duha. Upoštevaj dober nasvet, ki ga je dal učenec Jakob v zvezi s tem:
»Zgolj v veselje si štejte, bratje moji, kadar pridete v mnogotere izkušnjave, ker veste, da preizkušnja vere vaše rodi stanovitnost. Stanovitnost pa imej delo popolno, da boste popolni in dovršeni, v ničemer pogrešni. Če pa ima kdo izmed vas premalo modrosti, naj je prosi Boga, ki vsem daje obilo in nikomur ne oponaša; in dala se mu bo. Prosi pa naj v veri in nič ne dvomi; zakaj kdor dvomi, je podoben valu morskemu, ki ga veter žene in premetava. Naj vendar ne misli tisti človek, da kaj dobi od Jehove, mož dvojnih misli, nestanoviten na vseh potih svojih!« (Jakob 1:2—8)
12. Kaj zvemo iz lista Hebrejcem 5:7?
12 Jezus Kristus je dal brez dvoma izreden zgled v opiranju na svojega nebeškega Očeta. Čeprav je bil popoln, je Jezus zelo veliko molil, ko je trpel. V Bibliji se poroča: »On je v dneh mesa svojega prinašal prošnje in molitve s silnim vpitjem in s solzami k onemu, ki ga je mogel oteti smrti, in je bil uslišan zavoljo svoje vdanosti Bogu.« (Hebr. 5:7) Ker je Jezus imel strahospoštovanje, se je Oče ugodno odzval na njegove prošnje za pomoč. Božji Sin je s pomočjo svetega duha ohranil neoporečnost in zaradi tega umrl kot priznan od Očeta. Zatem je bil osvobojen iz oblasti smrti z vstajenjem.
13. Kaj je Jezusu Kristusu pomagalo ohraniti zvestobo v trpljenju po Hebrejcem 12:2?
13 Drugo, kar je Jezusu Kristusu pomagalo, da je ostal zvest, je bilo, da je imel vedno pred očmi veliko nagrado, ki mu jo je nudil Oče. V Hebrejcem 12:2 je očitno omenjena ta nagrada kot »veselje«. Tako beremo: »Ozirajoč se v začetnika in dovrševalca vere, v Jezusa, ki je za namenjeno mu veselje pretrpel mučilni kol, ne meneč se za sramoto, in je sedel na desnico Božjega prestola.« Tudi mi lahko ohranimo zvestobo v preizkušnjah, če gledamo na nagrado — na večno življenje, z vsemi blagoslovi. Podobno nagradi izza ciljne črte, nas to plačilo lahko spodbuja, da vztrajno tečemo v tekmi za življenje ter odstranimo vse nepravilne želje, ki bi mogle omajati našo vero. (Hebr. 12:1)
14. Kako nas lahko, kadar smo v težki situaciji, ohrabrijo besede iz Jeremijevih Žalostink 3:20, 21?
14 Ne glede, kako obupna bi lahko postala naša situacija, si ne bi smeli dovoliti, da bi pričeli misliti, da Najvišji ne skrbi več za nas. Ko smo soočeni s težkimi stiskami, so nam lahko v resnično tolažbo besede iz Jeremijevih Žalostink 3:20, 21: »Spominja se tega vedno duša moja (Jehovina) in je potrta v meni. To si hočem vtisniti v srce, zato bom upal.« V izražanju svoje ponižnosti, se je Bog Jehova »sklonil«, ali stopil k nam, da bi nam posvetil dovolj pozornosti. Dvignil nas bo iz našega trpljenja, kakor je storil s pokesanimi Hebrejci v šestem stoletju pred n. št. Medtem ko se čas trpljenja nadaljuje, bi morali potrpežljivo in z neomajno vero čakali na Jehovo Boga, da bo postopal v našo korist.
15. Kaj po Jeremijevih žalostinkah 3:22, 23 dokazuje dejstvo, da smo še vedno živi?
15 Že samo dejstvo, da smo še vedno živi, je dokaz Božje ljubeče dobrote, njegove aktivne, usmiljene skrbi. To služi kot jamstvo, da bo Najvišji izkazal milost svojemu trpečemu ljudstvu. V Jeremijevih Žalostinkah 3:22, 23, beremo: »Prevelika dobrotljivost Jehovina je, da nismo docela pokončani, ker nima konca usmiljenje njegovo, novo je vsako jutro; preobila je zvestoba tvoja.«
16. Zakaj se lahko zanesemo na Jehovino milost?
16 Ker je Jehova zelo zanesljiv in vreden zaupanja, se lahko zanesemo na njegovo milost. Izražanje Božje milosti ali sočutja do nas ne bo nikoli slabo ali neučinkovito. Jehovino usmiljenje se ‚ponavlja vsako jutro‘; ob vsakem času je v polni meri na razpolago njegovim zvestim služabnikom. Iz tega razloga smo lahko prepričani, da Vsemogočni vidi naše pomanjkljivosti in nam bo sočutno nudil potrebno pomoč.
17. Kako bi morali reagirati, kadar pride na nas breme trpljenja?
17 Toda če On dovoli, da pride nad nas breme trpljenja, bi ga morali brez pritoževanja sprejeti in ne povečevati naše stiske. V Jeremijevih Žalostinkah 3:28, 29 se priporoča: »Samoten naj sedi in molči, ker mu ga je naložil Jehova. V prah naj položi usta«, leži skrušeno v položaju popolne podložnosti.
18. Kako gleda Jehova na stiske, ki jih morajo prenašati njegovi služabniki?
18 Medtem pa se lahko tolažimo z dejstvom, da je preizkušnja samo občasna in da Bog Jehova ne čuti zadovoljstva, ko mi trpimo. »Kajti Jehova ne zameta vekomaj«, piše v Bibliji. »Ko je užalostil, se tudi usmili po obilosti dobrot svojih. Nikakor ne muči iz srca, ne žali otrok človeških.« (Jer. Žal. 3:31—33) Prej je Jehovin namen v tem, da nam pouk, ki smo ga dobili med trpljenjem, zagotavlja večno blaginjo.
19. Zakaj se Jehovino dopuščanje krivičnosti in trpljenja ne odraža nanj neugodno?
19 Tisti, ki so odgovorni za težko življenje Božjih služabnikov, nimajo izgovora za svoje sovraštvo. Tudi se ne odraža neugodno na Jehovo njegovo dopuščanje takšnega okrutnega postopanja. Zakaj ne? Čeprav dovoljuje zapostavljanje, ki lahko koristno deluje na njegovo ljudstvo, On ne odobrava nehumanega ravnanja z ljudmi. Njegova Beseda obsoja takšno grdo ravnanje. V Bibliji piše: »Če kdo gazi vse zvezane na Zemlji, če zavija pravico možu pred obličjem Najvišjega, če prekanja človeka v pravdi njegovi: ne bo li Jehova pazil na to?« (Jer. Žal. 3:34—36) Ljudje, ki z drugimi grdo ravnajo, bodo zato odgovarjali pred Bogom Jehovo. »Moje je maščevanje, jaz povrnem, govori Jehova.« (Rim. 12:19) Zato moramo paziti, da ne postanemo ogorčeni nad Vsemogočnim zaradi zla, ki ga povzročajo ljudje, ki Božjega zakona ne upoštevajo.
20. Česa ne bi smeli storiti kljub najbolj ganljivim primerom človeškega trpljenja in zakaj ne?
20 Včasih so okoliščine, v katere pridejo Božji služabniki zaradi bolezni, nesreče ali grdega ravnanja, zares pomilovanja vredne. Naša srca so lahko vznemirjena zaradi iskrenega sočutja do slepega, pohabljenega, hromega in deformiranega. To je popolnoma pravilno. Toda nikoli, ne, nikoli ne smemo dovoliti, da bi nas celo najhujše človeško trpljenje navedlo, da bi obrnili Bogu Jehovi hrbet. Samo On lahko odstrani vse bolečine, ki so prišle nad človeštvo zaradi greha in nepopolnosti. Upoštevaj, kaj je rekel Jezus Kristus v zvezi z možem, ki se je slep rodil. »Da se razodenejo dela Božja na njem.« (Jan. 9:3) Kako zelo se bo oslavil Vsemogočni, ko se bodo odprle oči slepim, odmašila ušesa gluhim in ko bodo hromi hodili, tekali in poskakovali. (Razod. 21:3—5) Če takega trpljenja ne bi bilo, mi nikoli ne bi izvedeli za veličastne stvari, ki jih Bog Jehova lahko naredi za človeštvo. In če gledamo na nagrado — večno življenje, postane človeško trpljenje v tem sestavu stvari enostavno nepomembno. Takrat bo tako, kakor da trpljenja nikoli ni bilo.
21. a) Kdaj nam bo trpljenje koristilo? b) Kakšne koristi moramo imeti od stisk?
21 Če nas trpljenje, ki ga morda sedaj prenašamo, dela bolj prijazne, sočutne in bolj usmiljene do drugih ljudi in nas navede, da se bolj prilagajamo pravičnim zahtevam, ki so postavljene v Bibliji, tedaj bo takšna oblika vzgajanja resnično služila v koristen namen. Da bi bilo tako, moramo imeti brezpogojno zaupanje v našega nebeškega Očeta, kakršnega ima majhen otrok v svojega zemeljskega očeta. Imeti moramo čvrsto vero, da bo vse, karkoli Bog Jehova dovoli, da eventuelno pride na nas, končno delovalo v naše večno dobro in srečo. Zato se vedno spominjajmo besed iz Rimljanom 8:28: ‚Bog stori, da vse skupaj služi v dobro tem, ki ga ljubijo.‘