Prenašati breme krivice

»Pustošenje in nasilstvo je pred menoj, in nastaja prepir in vnema se boj! Zato izgublja veljavo in prava sodba ne pride nikdar na dan; kajti brezbožnik obdaja pravičnega, zato prihaja le popačena sodba na svetlo.« (Habakuk 1:3, 4)

1. Kako je v Propovedniku 1:15 dobro opisano stanje človeških poslov?

ZATIRANJE, krivica in pristranost so po svetu zelo razširjeni. Mnogih pomanjkljivosti se ne more enostavno popraviti in napake v človeških poslih so brez števila. Eden najmodernejših vladarjev starega časa, kralj Salomon, je rekel: »Kar je krivo, se ne more zravnati, in česar ni, se ne more šteti.« (Prop. 1:15)

ŽALOSTNE POSLEDICE KRIVICE

2. Kaj se včasih vprašajo tisti, ki ljubijo pravičnost in zakaj?

² Zaradi občutka za pravičnost so mnogi ljudje zelo žalostni, ker so priče navideznih uspehov tistih, ki so nepošteni in ne spoštujejo Boga ne svojih bližnjih. Podobno kot hebrejski prerok Habakuk, se tudi drugi, ki ljubijo pravičnost, včasih vprašajo: »Zakaj Bog ne stori kaj?« (Hab. 1:2—4)

3. a) Kako so nekateri reagirali na navidezni napredek hudobnih ljudi? b) Kdo je bil Asaf? c) Kaj je priznal o določenem obdobju svojega življenja?

³ Soočanje s krivico jih je tako motilo, da so nekateri Božji služabniki pričeli resno dvomiti v vrednost pravičnega življenja. To se je zgodilo Asafua, znanemu levitskemu glasbeniku v času vladavine kralja Davida. Napisal je skladbe, ki so jih stoletja uporabljali pri javnem oboževanju. (2. Letop. 29:30) Skupaj s Hemanom in Jedutunom je Asaf ‚prerokoval s harfami in psalmovimi citrami ter cimbali‘. (1. Letop. 25:1) Takšna prerokovanja so očitno vsebovala slavljenje in hvaljenje Boga v spremstvu instrumentalne glasbe. Verjetno so Asaf, Heman in Jedutun delali to z občutkom in z močjo, značilno za preroke. Razen tega je njihovo izražanje občutkov z glasbo prenašalo Izraelcem važna sporočila. Asaf je imel zares veliko prednost, kljub temu je v določenem življenjskem razdobju prišel v veliko duhovno nevarnost. V eni svojih navdihnjenih pesmi, v 73. Psalmu, priznava: »Malo, da se niso spotaknile noge moje.« (2. vrsta)

4. Kaj je po Psalmu 73:3—9 videl Asaf, da ga je tako užalostilo?

⁴ Kaj je videl Asaf, da ga je skoraj spravilo iz ravnotežja? Odgovor je v Psalmu 73:3—9. Ko je Asaf opazoval napredovanje hudobnih, se je v njem zbudila zavist. Brezvestni ljudje so se hvalili s svojim bogastvom, nakopičenim z goljufanjem. Kljub njihovi nezakonitosti je izgledalo, da jim gre zelo dobro. Zunanji videz je dokazoval, da uživajo v miru in varnosti. Dejansko, kljub njihovemu pokvarjenemu življenju niso imeli ‚smrtnih bolečin‘; celo njihovo življenje se je na zunaj bližalo mirnemu koncu brez hudih smrtnih muk. Imeli so dovolj hrane in pri uživanju te hrane niso imeli posebnih zdravstvenih problemov. Njihove oči niso bile vdrte od pomanjkanja, temveč »gledale so debele iz polti zalite«. Predrzno so nadaljevali svojo hudobno pot. Njihova predrznost ali nadutost jim je bila kakor nakit, kot »ogrlica«. Mnogi so se oblekli s hudobnimi deli kakor z ‚obleko‘. Ves čas so bili oblečeni v nasilje. Ker so njihovi krivični načrti uspevali, so ‚v domišljavosti srca prestopali vse meje‘. To jih je spodbudilo, da so predrzno govorili o svojih nepoštenih dejanjih kot »vzvišeni nad vse«. ‚Proti nebu dvigajo usta svoja in kar izreče njih jezik, mora veljati na zemlji‘. Nikogar niso spoštovali ne v nebesih, ne na Zemlji. Njihov jezik je bil nebrzdan in usta so govorila, kar je njihovemu jeziku prijalo.

5. Kako pokažejo besede iz Psalma 73:10, 11, da Asaf ni bil edini, na katerega je neugodno delovalo opazovanje uspeha nezakonitežev?

⁵ Izgleda, da ni samo na Asafa slabo delovalo, kar je videl. Takole nadaljuje: »Zato hiti za njimi njih ljudstvo, in njih nauke srkajo kot vodo obilo. In govore: Kako naj Bog ve? Ali je pač kaj znanja pri Najvišjem?« (Ps. 73:10, 11) Pravične lahko zelo moti, ko razmišljajo, kako dobro shajajo hudobni s svojo nezakonitostjo. Tega ne morejo spraviti iz misli, vedno znova se vračajo na to. To deluje nanje kakor grenak napoj. Spodbuja jih k vprašanju: ‚Kako lahko Bog trpi te stvari? Mar ne vidi, kaj se dela?‘b

6. Kaj je navedlo Asafa na misel, da se ne izplača služiti Jehovi?

⁶ Primerjajoč lastno življenje z uspehi hudobnih, je Asaf vzkliknil: »Zastonj sem čistil srce svoje in v nedolžnosti umival svoje roke, ker sem bil vendarle tepen ves dan, in kazen me je iznova zadela vsako jutro.« (Ps. 73:12—14) Tako je Psalmist dejansko začel misliti, da se ne izplača živeti pravično. Medtem ko so hudobni napredovali, se je on naprej mučil. Čutil je, da ga je Bog vsako jutro popravljal ali karal, hudobni pa so z najhujšimi prestopi navidez šli mimo.

7. Kaj pokaže, da je psalmist spoznal, da je napačno gledati na službo Bogu kot na ničevo?

⁷ Vseeno se je Asaf zavedal, da bi bilo zanj napačno spustiti se v takšno razmišljanje. Rekel je: »Ako bi bil jaz rekel: Govoril bom istotako, glej, nezvest bi bil rodu tvojih (Božjih) otrok. Tedaj sem premišljal, da bi to razumel, a pretežavno je bilo očem mojim.« (Ps. 73:15, 16) Da, psalmist je spoznal, da bi dejansko postal nezvest do tistih, ki so bili zvesti, če bi mislil, da je zaman služiti Bogu. Razen tega bi lahko njegovo javno izražanje dvoma omajalo vero drugih. Zato je poizkušal popraviti svoj način mišljenja. Asaf se enostavno ni mogel sprijazniti s tem, kako se lahko hudobni s svojimi postopki izmuznejo, medtem ko pravični ljudje trpijo.

KAKO SE IZOGNITI IZGUBE RAVNOTEŽJA

8. a) Kam je šel psalmist, da bi spremenil svoje mišljenje? b) Kaj bi mi morali storiti, kadar nas preveč motijo stvari, ki jih vidimo?

⁸ Kaj je naredil psalmist, da bi spremenil svoje mišljenje? Asaf je odšel v svetišče. Med zbranimi oboževalci je pričel razumeti, kaj čaka hudobne. (Ps. 73:17) Če tudi tebe moti, kar vidiš, poišči odgovor pri tistih, ki se trudijo služiti Bogu iz vsega srca. Kaj je pričel Asaf razumevati? Takole beremo: »Zares, na polzka tla si jih (Jehova) postavil, treščiš jih, da bodo v podrtine. Kako so hipoma opustošeni, konec jih je, poginili so v grozah! So kakor sanje, ko se je zbudil kdo; tako, Jehova, ko se zbudiš, uničiš njih podobo.« (Ps. 73:18—20)

9. Kaj bi morali spoznati glede navideznega blagostanja hudobnih po Psalmu 49:6—12 in 73:16—20?

⁹ Te psalmistove besede nam razodevajo važno misel, ki nam lahko pomaga prenašati krivice brezbožnega sveta. Navidezni napredek hudobnih je samo začasen. Ker osredotočijo svoje življenje izključno na minljive materialne stvari, stojijo ‚na spolzkih tleh‘ in so v stalni nevarnosti, da doživijo brodolom, nenadoma in brez opozorila. Končno jih v starosti premaga smrt in njihovo s krivico pridobljeno bogastvo jim, ne more pomagati, da bi si podaljšali življenje. (Ps. 49:6—12) Njihovo blagostanje bo podobno sanjam, ki hitro minejo. Zgodi se lahko celo, da jih pravica dohiti, preden se postarajo. Nespremenljivi Božji zakon lahko deluje proti njim: »Kar človek seje, to bo tudi žel.« (Gal. 6:7) Ker so obrnili hrbet Najvišjemu, edinemu, ki bi jim lahko pomagal, bo prišel nad nje polni udarec stisk. Ostali bodo povsem nemočni, brez upanja in tolažbe. Ko se bo Jehova dvignil proti njim, bo gledal na njihovo »podobo« — na njihov ugled in položaj, s prezirom, kot na nekaj ničvrednega.

10. Kaj bi morali ohraniti v mislih v zvezi z Božjim namenom, ko opazujemo navidezni uspeh hudobnih?

¹⁰ Zato ne smemo nikoli pozabiti v času krivičnosti, nezakonitosti in zatiranja, da se krivični v resnici ne bodo izmuznili. Bog Jehova upošteva, kaj se dogaja in dopušča, da se stvari razvijajo v skladu z njegovim vzvišenim namenom. Kadar nekateri krenejo v napačno smer in zato trpijo, se spametujejo in se vrnejo k Stvarniku z iskrenim kesanjem. (2. Petr. 3:9) Če pa se na svojih hudobnih poteh zakrknejo, postane vsem opazovalcem jasno, da je izvršitev Božje obsodbe nad njimi opravičeno in popolnoma pravično. (Primerjaj Rimljanom 9:14—24.)

11. Kakšno gledišče o času nam bo pomagalo potrpežljivo čakati, da Bog Jehova odpravi krivičnost?

¹¹ Morda se nam zdi, da je treba veliko časa, da bi se sodilo tistim, ki zaslužijo kazen. Toda v očeh večnega Boga je čas zelo kratek. V Bibliji piše: »Zakaj tisoč let je v tvojih očeh kakor včerajšnji dan, ko je minil.« (Ps. 90:4) Kako dolg se ti danes zdi včerajšnji dan? Mogoče si imel težak dan in se ti je zdelo, da se ne bo nikoli končal. Sedaj, ko je mimo, mar se ti ne zdi, kot da je komajda bil? Tako izgledajo Stvarniku tisočletja, zares, kakor štiriurna nočna straža. Zato človeška doba sedemdeset ali osemdeset let dejansko ne obstaja v Božjih očeh. »Leta nam prelete kot misel« — je napisal prerok Mojzes. (Ps. 90:9) Da, naša kratka življenjska doba se lahko primerja z dihom, ki spolzi preko naših ustnic v šepet. Če cenimo to, da obljublja Bog Jehova svojim zvestim služabnikom večno življenje v sreči, miru in varnosti, tedaj ni nič zato, če bi človek tudi vse življenje hudo trpel. Takšno gledišče nam lahko pomaga, da smo potrpežljivi, kadar bi nas vznemirjala krivičnost, zatiranje in pristranost.

12. a) Kaj trdi satan glede ljudi? b) Kako nam to lahko pomaga prenašati breme krivičnosti?

¹² Toda pri tem je treba upoštevati še drugo dejstvo. Veliki sovražnik človeštva, satan, hudič, trdi, da ljudje služijo Bogu iz sebičnosti. To dokazuje obtožba satana proti Jobu: »Vse, kar ima človek, da za življenje svoje. Pa le iztegni roko svojo in se dotakni njegovega okostja in mesa, gotovo se ti v obraz tebe odreče!« (Job 2:4, 5) Zato lahko z našo zvestobo Bogu kljub krivičnosti pravilno izrazimo nagibe našega srca, kakor je to naredil Job.

13. Kako se lahko izognemo tega, da bi reagirali, kakor je opisano v Psalmu 73:21, 22, na neugodne pogoje?

¹³ Če smo žrtve krivice zaradi predsodkov ali zaradi odklanjanja vmešavanja v politiko, moramo paziti, da ne reagiramo na Božje dopuščanje krivice samo po občutkih ali čutilih, kakor delajo to nerazumne živali. To bi nas lahko zelo razočaralo in nas navedlo do neuravnovešenega mišljenja, kar bi povzročilo, da bi gledali na stvari samo z našega gledišča in bili slepi za Božji namen. To se je zgodilo Asafu. Takole priznava: »Ko se mi je grenkobe polnilo srce in me je bodlo v ledvicah mojih, tedaj sem bil brezpameten in nisem vedel ničesar, kakor živina sem bil pred teboj.« (Ps. 73:21, 22)

14. Kateri odnos bi morali ohraniti?

¹⁴ Ne glede na to, s čim se morda osebno soočamo, bi se morali truditi, da ohranimo naš odnos z Bogom Jehovo, ker bomo od njega dobili ohrabrenje. To je tisto, kar je psalmist začel ceniti. Takole beremo: »A vendar sem vedno s teboj, ker si me prijel za desnico mojo. Po svetu svojem me boš vodil in naposled sprejel v slavo. Kdo bi mi bil v nebesih razen tebe? In če tebe imam, se ne veselim ničesar na zemlji. Najsi peša meso moje in srce moje — skala srca mojega in delež moj je Bog vekomaj. Ker glej, kateri so daleč od tebe, poginejo; pokončaš ga, kdorkoli se s prešeštvovanjem izneveri tebi. Jaz pa — dobro mi je, da sem blizu Boga; v (suverenega) Gospoda Jehovo stavim pribežališče svoje, da oznanjam vsa dela tvoja.« (Ps. 73:23—28)

15. Kako nas bo Jehova oslavil?

¹⁵ Zapomniti bi si morali, da nas Jehova, če mu ostanemo zvesti, ne bo zapustil v nobenih okoliščinah. Vedno je z nami. Najvišji nas bo prijel za roko, nas vodil in podpiral. Jehovin nasvet nas bo pripeljal do varne in srečne bodočnosti. Medtem ko morda včasih prenašamo ponižanje, bo Jehova to spremenil in nam povrnil spoštovanje in dober glas. Kakor Asaf, nimamo nikogar razen našega nebeškega Očeta, h kateremu se lahko obrnemo po tolažbo.

16. a) V kakšnem smislu je Bog skala srcu nekoga? b) Kako je lahko Jehova naš »delež«? c) Kaj bi se morali truditi v zvezi z Jehovinimi čudovitimi deli?

¹⁶ Naše največje veselje bi moralo biti, da smo pred Bogom Jehovo v priznanem položaju. Celo če naša telesa in srca pešajo, nam bo Jehova dal novih moči. Našemu srcu bo dal trdnost, da ne bomo izgubili upanja in hrabrosti, ko se soočamo z nadlogami. Resnično je prednost uživanja tesne zveze z našim nebeškim Očetom in mu služiti, najbolj razveseljiv delež, posest neprecenljive vrednosti. Nikoli tega ne zapustimo, ker bi prišli s tem v težave skupaj s tistimi, ki so zapustili Jehovo. Približajmo se Jehovi kakor psalmist in mu zaupajmo vse naše skrbi. Tako je prav, ker bomo s tem pospeševali našo srečo in blaginjo. Razen tega pripovedujmo drugim o Jehovinih čudovitih delih in tako krepimo vsakogar, ki dvomi.

17. Kaj bi moralo postati središče našega življenja in kako nam bo to pomagalo prenašati krivičnosti?

¹⁷ Zares lahko imamo danes veliko korist od tega, kar je zapisal psalmist iz svojih lastnih izkušenj. Čeprav krivičnost, ki se jo vidi v tem svetu, morda moti, lahko to breme uspešno prenašamo, če osredotočimo naše življenje na službo Bogu. Če bomo tako delali, bo naša nagrada zajamčena. (Hebr. 6:10) Dejansko bo nagrada tako velika,, da bodo preizkušnje ali stiske, s katerimi se morda soočamo, v primerjavi z njo ‚kratke in lahke‘. (2. Kor 4:17)

[Podčrtni opombi]