Današnji »služabniki našega Boga« in njihovi pomočniki
1. Katera je danes največja javna služba za človeštvo in kako so preroško imenovani tisti, ki se je udeležujejo?
BOŽJO duhovno obnovo lahko označimo kot največjo javno službo, ki se danes izkazuje človeštvu. Bog- za to javno službo ne uporablja politikov, temveč tiste, ki so v prerokbi označeni kot »služabniki našega Boga«. (Iza. 61:6) Njihov vodnik in zgled je bil najodličnejši javni Jehovin služabnik; to je Jezus Kristus, ki je pred 1900 leti, ko je bil na Zemlji, opravljal presenetljivo delo obnove v interesu siromašnega človeštva.
2. Zakaj se Jezus in njegovi apostoli niso lotili obnavljanja posvetnih razmer v Palestini?
2 Če pogledamo nazaj, javno delovanje Jezusa Kristusa in njegovih apostolov ni obnovilo zunanjih razmer v deželi Palestini, kjer so oznanjevali dobro vest o Božjem Kraljestvu. Delati za takšne stvari bi bilo zaman, ker je maziljeni Jezus učil svoje apostole, da bo nad Žide prišel »dan maščevanja našega Boga«, kar se je tudi izpolnilo v letih - 70. do 73, n. št. Prišle so rimske čete in popolnoma opustošile Judejo. Trdnjava Masada ob Mrtvem morju je bila zadnja judejska trdnjava, ki je padla v roke Rimljanom. Kaj pa je z duhovno obnovo, s katero je začel Jezus in so jo nadaljevali njegovi apostoli? Napredovala je tudi v obdobju preizkušenj in po njem, vse do napovedanega »odpada« ali upora, ki se je začel po smrti apostolov. (2. Tes. 2:3)
3. Kdo so simbolični veliki »hrasti pravičnosti« po Izaiji 61:1—4 in kakšno delo so prevzeli?
3 V 61. poglavju Izaijeve prerokbe se duhovna obnova primerja z obnavljanjem opustošene dežele in njenih razrušenih mest. Zatem, ko najprej pove, kako bo suvereni Gospod Jehova »poveličan« s tem, da bo proizvedel »hraste pravičnosti«, Izaija nadaljuje: »In pozidajo stare razvaline in postavijo, kar je bilo v nekdanjih časih porušeno, ter obnove zapuščena mesta, pustišča mnogih rodov.« (Iza. 61:4) Tukaj omenjeni obnovitelji so tisti, na katere se nanašajo predhodne tri vrste, kjer pravi, da so potolaženi in v religioznem pogledu osvobojeni in ponovno uživajo Jehovino »naklonjenost« in milost. Ti so se lotili obnove.
4. Je Jezus uporabil prerokbo iz Izaije 61:4 na obnovo Judeje po vrnitvi iz babilonskega suženjstva in kako dolgo se izpolnjuje prerokba?
4 Pokrajino Judejo in mesto Jeruzalem, kjer so Jezus Kristus in apostoli veliko oznanjevali Božje Kraljestvo, je že davno pred tem obnovil preostanek zvestih Zidov, ko se je leta 537 pr. n. št. po osvoboditvi iz babilonskega ujetništva vrnil v svojo domovino. Ali je maziljeni Jezus uporabil prerokbo iz Izaije 61:4 na to preteklo izpolnitev obnove dobesedne Judeje? Ne! Ko je v sinagogi Nazareta citiral prvi dve vrsti iz 61. poglavja knjige Izaije, je poudaril, da je on ta, ki ga začenja izpolnjevati v svojih dneh. Pokazal je, da je to izpolnitev v duhovnem pogledu in da se ne nanaša na obnovo naravnega, vidnega stanja ljudstva. Zato se izpolnitev te prerokbe nadaljuje vse do našega dvajsetega stoletja, do današnjih dni.
5. Zakaj je bila po prvi svetovni vojni v zvezi z Jehovinim ljudstvom potrebna duhovna obnova, in kdaj se je pričela?
5 Prva svetovna vojna (1914—1918) je pogubno vplivala na maziljeni preostanek Jehovi predanih, krščenih služabnikov. Njihova zemeljska organizacija je bila v marsikaterem pogledu ovirana. Ko se je ta prva svetovna vojna končala, so številni maziljeni kristjani, ki so prednjačili v službi in oboževanju Jehove, še vedno bili v zaporu, obsojeni na dolgoletno kazen. Toda leta 1919 so bili osvobojeni ne samo iz zapora temveč, kar je bilo še pomembnejše, osvobojeni so bili iz Babilona velikega (vključno odpadlega krščanstva). Nemudoma so pričeli z duhovno obnovo.
6. S katerim dejstvom je seznanila svet skupščina, ki je bila leta 1919 v Cedar Pointu, in kaj je Jehova takrat vzpostavil za maziljeni preostanek?
6 Prva skupščina mednarodnih raziskovalcev Biblije, ki je bila leta 1919 v Cedar Pointu (Ohio), je bila pomemben dogodek. Tako so opozorili svet, da je z Jehovinim duhom maziljeni preostanek pravih kristjanov spet oživel, kakor da bi vstal iz mrtvih. Ponovno so dobili Jehovino milost, odgovarjajoče prerokbi iz Matevža 24:14, in so zopet oznanjali ‚dobro vest o Kraljestvu vsem narodom za pričevanje‘. Še v teh zadnjih dneh se po vsem svetu vidijo učinki teh začetnih naporov glede duhovne obnove. Bog Jehova je za preostanek njegovih z duhom maziljenih oboževalcev v svojo slavo vzpostavil duhovni raj.
KDO IMENUJE »SLUŽABNIKE NAŠEGA BOGA«
7. Kolikšno pozornost je po Izaiji 61:5—7 zbudila duhovna obnova maziljenega preostanka?
7 Morda se nenavadno sliši, toda Jehovin maziljeni preostanek je bil dolžan zbuditi mednarodno pozornost. Tako je napovedovala Izaijeva prerokba. Zatem, ko smo pregledali Izaijo 61:4, beremo v naslednjih vrstah: »In tujci bodo stali in pasli črede vaše in inozemci bodo oratarji in vinogradniki vaši. Vi pa se boste imenovali duhovniki Jehovini, strežaje Boga našega vas bodo zvali. Uživali boste bogastvo narodov m z njih slavo se ponašali. Za svojo sramoto dobite dvojno; in namesto nečasti se bodo veselili svojega deleža; kajti dobijo v svoji deželi dvojno posest in veselje bodo imeli večno.« (Iza. 61:5—7)
8. Kdaj in kako so prišle napovedane neprijetne stvari in na čigavo pobudo?
8 Upoštevajmo, da morajo tisti, na katerih se izpolni ta spodbudna prerokba, najprej pretrpeti sramoto in ponižanje in da so prikrajšani za svoj »del« in »delež«. Takšne neprijetne, krivične stvari so zadele maziljeni Jehovin preostanek med prvo svetovno vojno, celo od bojno razpoloženega krščanstva. Da, do danes duhovništvo krščanstva ni prenehalo sramotiti in poniževati maziljenega preostanka duhovnih Izraelcev.
9. Kje maziljeni preostanek ni bil več zasramovan in poniževan in ni trpel pomanjkanja? Kako je prišel tja?
9 Ti duhovni Izraelci pa niso več v religioznem ujetništvu ali suženjstvu Babilona velikega. Jehova jih je osvobodil spomladi leta 1919, ko je babilonsko duhovništvo krščanstva prenehalo uporabljati bojujoče se narode kot sluge. Pripeljal jih je nazaj v »njihovo deželo«, kakor jo imenuje Izaijeva prerokba. V tej »deželi«, ki so jo dobili od Boga, ne bi bili več zasramovani in poniževani in v duhovnem pogledu ne bi več doživljali pomanjkanja. Njihova »dežela« je duhovni raj, v katerem dobijo vse »dvojno«.
10. Kaj je važnejše članom obnovljenega maziljenega preostanka: kako jih označujejo religiozni nasprotniki, ali kako jih označuje Jehova?
10 Seveda je duhovništvo odpadlega krščanstva skupaj s svojimi posvetnimi prija telji označilo obnovljeni preostanek kot religiozno telo na svoj način. Kako pa je označen preostanek po Izaijevi prerokbi? Besede iz Izaije 61:1 so usmerjene nanj in se glase: »Vi pa se boste imenovali duhovniki Jehovini, strežaje Boga našega vas bodo zvali. Uživali boste bogastvo narodov.« Članom maziljenega preostanka je važno, kako jih imenuje Jehova, ne pa religiozni nasprotniki.
11. Kdo izmed izraelskega ljudstva je pripadal duhovnikom, toda na koga je bila usmerjena prerokba Izaije 61:6?
11 Na ljudstvu preroka Izaije in Jezusa Kristusa se prerokba iz Izaije 61:1 ni mogla nikoli izpolniti. Zakaj ne? Ker so bili samo sposobni moški članj družine Arona, Mojzesovega brata, maziljeni za duhovnike. Ostali člani Levijevega rodu so aronskim duhovnikom v templju služili kot pomočniki. Ostalih dvanajst rodov Izraela je prinašalo svoje žrtve in daritve aronskim duhovnikom, ki so jim pomagali tempeljski leviti. Se je dvanajst rodov počutilo zapostavljenih, ker niso mogli služiti kot duhovniki ali leviti? Ne! Podložili so se tistim, ki jih je imenoval suvereni Gospod Jehova. Pod Mojzešovo postavo Izrael torej nikoli ne bi mogel postati narod duhovnikov, narod, sestavljen izključno iz duhovnikov. Toda v primeru maziljenih Kristusovih učencev, ki sestavljajo celotni krščanski Izrael, je rečeno: »Imenovali (se boste) duhovniki Jehovini.«
12. Koliko je v duhovnem Izraelu duhovnikov in kdo je veliki duhovnik?
12 Vsi člani tega duhovnega Izraela so po Jehovi postavljeni »duhovniki«. Jezus Kristus, njihov pionir ali začetnik, je Jehovin veliki duhovnik, pod katerim služi narod »duhovnikov« Bogu.
13. Kako sta apostola Peter in Janez potrdila, da je ta Jehovina ureditev uporabljena za maziljene učence velikega duhovnika Jezusa Kristusa?
13 Prerok Izaija je bil navdihnjen, da napove to dejstvo. Pozneje so navdihnjeni apostoli Jezusa Kristusa potrdili, da je ta ureditev suverenega Gdspoda Jehove uporabljena za maziljene učence nebeškega velikega duhovnika, Jezusa Kristusa. Tem učencem je Peter pisal: »Se sezidavate tudi vi kot živi kameni v hišo duhovno, sveto duhovništvo, da darujete duhovne daritve, prijetne Bogu po Jezusu Kristusu. Vi pa ste rod izvoljeni, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo Bogu za last, da oznanjate kreposti njega, ki vas je poklical iz teme v čudovito svetlobo svojo.« (1. Petr. 2:5, 9) Nadalje je apostol Janez pisal tistim, ki jih je Jezus Kristus ljubil: »Njemu, ki nas ljubi in nas je umil grehov naših v krvi svoji in nas je stpril v kraljestvo in za duhovnike Bogu in Očetu svojemu, njemu slava in moč na vekov veke!« (Razod. 1:5, 6)
14. Kako je to dejstvo ponovljeno v Razodetju 5:9, 10?
14 Nadalje je zapisal Janez pesem, s katero so v nebesih opevali Jagnje Božje, Jezusa Kristusa in v katerih je omenjeno duhovništvo: »Odkupilo (si jih) Bogu s krvjo svojo iz vsakega rodu in jezika in ljudstva in naroda, in si jih storilo našemu Bogu v kraljestvo in za duhovnike. (Razod. 5:9, 10)
15. Kaj pravi Encyclopedia Americana (izdaja 1977) o »duhovništvu vseh vernikov«, o katerem so učili reformatorji?
15 V Srednjem veku so reformatorji uporabili te besede za cerkvene občine. V Encyclopedii Americani (Zv. 22, str. 681, izdaja 1977) je pod podnaslovom »Priesthood of All Believers« (duhovništvo vseh vernikov) rečeno:
»Osrednji nauk reformacije je bil duhovništvo vseh vernikov. Reformatorji so zastopali mnenje, da sledi odrešitev po Božji neomejeni milosti in da za to ni potrebno poklicno duhovništvo, ki s pridigo in zakramenti posreduje rešitev. Vsak vernik lahko deluje kot duhovnik in oznanja dobro vest rešitve, poslušalec pa lahko temu veruje. Ker služijo dobra dela našemu bližnjemu, se vsako delo, ki koristi družbi, ima za krščansko nalogo. Iz mnenja, da služimo Bogu v prvi vrsti z vsakdanjimi deli, se je razvila ‚protestantska etika dela‘.«
16. Kaj je rekel Martin Luther v svojem spisu »Krščanskemu plemstvu nemškega ljudstva« o splošnem duhovništvu?
16 U Encyclopedii Americani (zv. 17, izdaja 1929) beremo na 753. strani pod geslom »Luther«:
»Izpod peresa Martina Lutherja sta prišla dva pomembna zvezka, ki pojasnjujeta njegovo stališče: ‚Krščanskemu plemstvu nemškega naroda‘ in ‚O babilonskem ujetništvu‘. V prvem razglaša univerzalno duhovništvo in se izreka proti vsaki postavljeni duhovniški ureditvi. Spodbija tudi pravice papežu, da razlaga Biblijo in navaja, da ima vsakdo to pravico.«
V njegovem zvezku ‚Krščanskemu plemstvu‘ >je na primer Martin Luther pisal: »Vsi smo posvečeni za duhovnike s krstom. ... S tem, ko se mazili papeža ali škofa, brije tonzure (okrogel izrez las na temenu), posvečuje v duhovniški stan, blagoslavlja, se drugače oblači kakor laiki, se lahko iz njega naredi hinavca ali norca, toda to ga nikoli ne naredi kristjana ali duhovnega človeka.«
17. Zakaj kristjani prvega stoletja niso prevzeli naziv duhovnika, in kako je bilo z Jezusom Kristusom, ko je bil na Zemlji?
17 Podobno kot prvi kristjani v dneh apostolov, člani maziljenega preostanka danes ne prevzemajo duhovniških nazivov. Zakaj bi morali tako delati? Mar niso vsi člani enega duhovnega svečeništva in se zato med seboj ne razlikujejo? Da! Po navdihnjenih Krščanskih grških spisih bi morala z duhom maziljena skupščina predvsem gledati na velikega duhovnika, Jezusa Kristusa. (Hebr. 3:1—6) Jezus, ko je bil na Zemlji, ni sam sebe imenoval duhovnik, čeprav je takrat služil kot protislika izraelskega velikega duhovnika Arona, Mojzesovega brata.
18. a) Ali možje posvečujejo tudi duhovnike, kakor imenujejo starešine, nadzornike in sluge pomočnike? b) Kje v Jehovinem duhovnem templju so danes člani maziljenega preostanka, in kaj delajo tam?
18 Res je, da so apostoli, kot na primer Pavel in Barnaba, imenovali v krščanski skupščini sposobne može za starešine (ali nadzornike) in sluge pomočnike, toda nikoli niso imenovali ali posvečevali »duhovnikov«. (Dej. ap. 14:23; Fil. 1:1) Jehova je tisti, ki po Jezusu Kristusu imenuje ali postavlja svoje duhovnike. Čeprav člani maziljenega preostanka niso sprejeli nobenih nazivov, so v stanju, ki je bilo predslikano s »preddverjem duhovnikov« v templju, v Jeruzalemu. V tem simboličnem preddverju duhovnega Jehovinega templja prinašajo Bogu po Jezusu Kristusu, velikem duhovniku »duhovne daritve«. (1. Petr. 2:5)
19. a) Kaj je še rečeno za člane duhovnega Izraela v Izaiji 61:6? b) Ali v tem besedilu uporabljena hebrejska beseda pomeni več kakor delati le kot »služabnik«?
19 če se vrnemo k Izaiji 61:6, ugotovimo, da je maziljenim članom duhovnega Izraela tudi rečeno: »Strežaje Boga našega vas bodo zvali.« Ta s »strežaji« prevedena beseda se v hebrejščini glasi m’shareth’ (v množini), ne pa ’obed, kar pomeni »služabnik«, kakor v Izaiji 65:13. Hebrejska beseda m’shareth’ in druge oblike glagola sharath’ se pogosto uporablja v zvezi z izraelskimi duhovniki. V Joelu 2:17 najdemo izraz »duhovniki, služabniki Jehovini«. (2. Moj. 28:35, 43 Pri prvem prevodu Hebrejskih spisov v drug jezik, so grško govoreči prevajalci uvideli razliko med hebrejskima besedama ’obed in m’shareth’ in so v prevodu Izaije 61:6 v Septuaginti za m’shareth’ uporabili grško besedo leitourgos’.
20. a) Kakšen je osnovni pomen grške besede leitourgos’? b) Kako se uporablja ta beseda v Krščanskih grških spisih v zvezi s človeškimi in nebeškimi stvarjenji?
20 Osnovni pomen besede leitourgos‘ je »javni delavec«, to je javni uradnik ali zastopnik, na primer sodnoupravni uradnik. (Rim. 13:6) Lahko se nanaša na nekoga, ki služi v sveti službi, kakor v primeru, ko je apostol Pavel zase rekel: »Da bi bil (javni, NS) služabnik Kristusa Jezusa za pogane, opravljajoč sveto službo evangelija Božjega.« (Rim. 15:16) Jezus Kristus, Božji veliki duhovnik, se imenuje »javni služabnik svetišča in šatora pravega«. (Hebr. 8:1, 2, NS) V primeru v javnosti znane osebnosti, kot na primer pri Amnonu, Davidovemu sinu, je njegov služabnik veljal za javnega služabnika. (2. Sam. 13:18) Angeli v nebesih so označeni kot javni služabniki, saj je rekel apostol Pavel, ko je citiral Psalm 104:4: »In o angelih sicer pravi (Bog): ‚On dela angele svoje za vetrove in (javne, NS) služabnike svoje za ognja plamen.« (Hebr. 1:7) Tudi v listu Hebrejcem 1:14 govori Pavel o tem, da so angeli »služabni duhovi, v (javno, NS) službo pošiljani«.
21. Kako so v Psalmu 103:21 imenovane Božje nebeške vojske?
21 V Psalmu 103:21 se govori nebeškim Jehovinim »vojskam« in so imenovane »njegovi služabniki«. Če vse to upoštevamo, vključuje pomen besede »služabnik«, ki se pojavlja v Izaiji 61:1 več kakor samo biti nekomu služabnik ali prinašati sveto službo.
22. a) Višja od čigave službe jo bila javna služba, ki jo je prinašal Jezus Kristus Bogu? b) Kako je Pavel označil svojo krščansko dejavnost v Filipih, po Filipljanom 2:17?
22 V listu Hebrejcem 10:11 je rečeno, da je vsak duhovnik v starem Izraelu dnevno zavzel svoj prostor »v službi in daroval večkrat iste žrtve«. (Glej tudi Lukež 1:23) O Božjem Sinu, ki je nad angeli, je v Hebrejcem 8:6 rečeno: »Sedaj pa je Jezus dobil tem odličnejšo (javno, NS) službo, kolikor boljša je zaveza, ki je njen srednik.« O določenih krščanskih prerokih in učiteljih v skupščini Antiohija, Sirija, vključno tudi Barnaba in Pavla — je rečeno, da so »opravljali javno službo Jehovi«. (Dej. ap. 13:1, 2, NS) Pavel, ki je osnoval skupščino v Filipih, Makedonija, je rekel v zvezi z njihovo posebno službo: »Ko bi bil tudi darovan nad daritvijo in (javno, NS) službo vere vaše.« (Fil. 2:17) Vsi ti maziljeni kristjani so torej delovali kot Božji javni služabniki. (Iza. 61:6)
23. Kako je časopis Sionski Stražni stolp v junijski izdaji leta 1882 usmeril pozornost na javno službo, ki jo opravljajo člani duhovnega Kristusovega telesa?
23 Na podoben način prinaša danes maziljeni preostanek duhovnih Izraelcev Bogu »javno službo« kot razred »zvestega in modrega hlapca«. (Mat. 24:45—47) Časopis Sionski Stražni stolp je že zgodaj usmeril pozornost na to skupino javnih služabnikov. V junijski izdaji leta 1882 (stran 7, 5. odstavek) je bilo pod naslovom »Ljudje kot učitelji so potrebni« takole rečeno »... Dokler verujemo, mislimo, da je vsak posvečeni član Kristusovega telesa v določenem smislu SLUŽABNIK in da so vsi ‚maziljeni za oznanjevanje radostne vesti‘, kljub temu so člani primerni za različna dela, kakor ima človeško telo, ki je v Bibliji uporabljeno za ponazoritev Kristusovega telesa — cerkve, različne ude, ki izvršujejo različne naloge.« Zato so člani maziljenega preostanka duhovnega Kristusovega telesa upravičeno imenovani in označeni kot »služabniki našega Boga«. (Iza. 61:6)
MEDNARODNO ZNANI
24., 25. Kaj se lahko »služabnikom našega Boga« odvzame, toda kdo je obljubil, da bo zadevo uredil ob pravem času?
24 »Služabniki našega Boga« bi morali izpeljati svoje odgovornosti in se obnašati na način, ki daje čast njihovemu stanju pred Bogom. Ljudje na splošno jih morda ne razumejo prav, jih imajo za krivične in takšne, ki se motijo. Morda jih celo spravijo ob njihov dober glas, ali se jim odreka primerno priznanje in zaslužena pozornost. (2. Kor. 6:8—10) Toda najvišji Sodnik bo zadevo uredil ravno ob tistem času, ko bo to odgovarjalo njegovemu namenu. On zastopa pravico. Po Izaiji 61:8, 9 govori tistim, s katerimi grdo ravnajo:
25 »Zakaj jaz, Jehova, ljubim pravico, sovražim zlobno plenjenje; in dam jim njih povračilo v resnici in večno zavezo sklenem z njimi. In znano bo med poganskimi narodi njih seme in njih rojenci med ljudstvi; vsi, ki jih bodo videli, pripoznavajo, da so seme, kL ga je blagoslovil Jehova.«
26. Kako je postal preostanek duhovnega Izraela med ljudstvi in narodi znan, in kako so narodi spoznali »seme«, ki ga je »Jehova blagoslovil«?
26 Da bi bili člani maziljenega preostanka »znani« med narodi in ljudstvi, morajo člani maziljenega preostanka iti mednje. Med prvo in drugo svetovno vojno so jih narodi v neki meri »oplenili«. Obrekovanje in krive obtožbe religioznih sovražnikov in njihovih pokroviteljev so povzročile, da so bili zelo preganjani. Prikrajšali so jih za »plačilo«, ki so ga dejansko zaslužili s svojim trudom in dejavnostjo v Jehovini javni službi. S tem, da jih je Jehova naredil za svoje priče in oznanjevalce dobre vesti o Kraljestvu, je pokazal, da jih je priznal. (Mat. 24:14; Iza. 43:10, 12) Po svojem svetem duhu jim daje moč za oznanjevanje po vsem svetu. Tako so narodi in ljudstva spoznali »seme, ki ga je blagoslovil Jehova«. (Iza. 61:9)
27. Kdo med narodi in ljudstvi je izkazal preostanku dolžno priznanje? Kje in s kom so želeli živeti in služiti Bogu?
27 Ljudstva in narodi Jehovinemu maziljenemu preostanku niso izkazali dolžnega priznanja, pač pa so to storili posamezniki. Izločili so se ljudje, ki so ljubili pravico, pravičnost in resnico. Posebno od pomladi leta 1935 so se priključevali maziljenemu preostanku, »služabnikom (NS) našega Boga«. Od tedaj osebe, ki niso duhovni Izraelci in zato ne pripadajo »potomcem ... ki jih je Jehova blagoslovil«, sestavljajo »veliko množico«. Na kongresu Jehovinih prič, leta 1935 v Washingtonu (D. C), je bilo pojasnjeno, da je ta številna »množica«, ki niso duhovni Izraelci, enakovredna preroški sliki iz Razodetja 7:9—17. Ker niso duhovni Izraelci, so bili za maziljeni preostanek »tujci« in »inozemci«. (Iza. 61:5) Videli so, da živi preostanek v duhovnem raju, označenem s »hrasti pravičnosti« in imajo mestom podobne skupščine. Tudi oni so želeli živeti v takšnem duhovnem raju in tam služiti Bogu. (Glej Tudi ti lahko Harmagedon preživiš in prideš v Božji novi svet, str. 297—299, odst. 14—16; str. 368, št. 30)
28. Kakšno postopanje »velike množice« pokaže maziljenemu preostanku, da se na njih izpolnjujejo besede Izaije 61:5?
28 Ko so preračunali ceno svoje odločitve in smer postopanja, so zapustili pokvarjen in razpadajoč posvetni sestav, in se pridružili Jehovini vidni organizaciji. Bogu seveda niso mogli služiti kot duhovni Izraelci, toda imeli so iskreno željo, pomagati maziljenemu preostanku pri oznanjevanju dobre vesti o Jehovinem kraljestvu po Kristusu. Zato so se krstili kot predani nasledniki Jezusa Kristusa in nadaljevali aktivno služenje skupaj z duhovnimi lzraelci. Zato maziljeni preostanek z veseljem gleda, kako se na njem izpolnjujejo besede Izaije 61:5: »In tujci bodo stali in pasli črede vaše in inozemci bodo oratarji in vinogradniki vaši.«
29. Kaj veselo delajo člani »velike množice« v ponižnosti za »strežaje našega Boga«, in s kakšnim ciljem?
29 Člani »velike množice« ponižno cenijo čast in prednost, da služijo v duhovnem raju skupaj s tistimi, ki so v Izaiji 61:6 označeni kot »Jehovini duhovniki« in »služabniki našega Boga«. Priznavajo, da se morajo maziljeni kristjani, tako označeni od Boga, osredotočiti v njegovem duhovnem templju na duhovne stvari. Zato se veselijo, da razbremenijo maziljeni preostanek, tako da mu pomagajo in z njim sodelujejo, da se on lahko osredotoči na važnejše duhovne stvari. Vse to prispeva k olepšavi duhovnega raja in ga naredi plodnejšega v Božjo slavo.
30. Kakšna dela opravljajo »tujci« in »inozemci« po Izaiji 61:5, toda kako Razodetje 7:14, 15 govori o njihovi službi?
30 Zato danes simbolični »tujci« in »inozemci« pomagajo članom preostanka, da bi lahko zadovoljili dolžnostim, ki jih imajo na osnovi maziljenja z Jehovinim duhom. V Izaiji 61:5 se primefja delo teh pomočnikov z delom pastirja, poljedelca, oratarja in vinogradnika. Toda v viziji v. Razodetju je o »tujcih« iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov, rečeno: »Oprali (so) oblačila svoja in jih pobelili v krvi Jagnjetovi. Zato so pred prestolom Božjim in mu služijo noč in dan v svetišču njegovem. (Razod. 7:14, 15)
31. Kaj so člani »velike množice« za Boga, ne glede na to, kako nanje gleda svet?
31 Tako prinašajo člani »velike množice« sveto službo na prestolu sedečemu suverenemu Gaspodu vsega vesolja. Ne glede na to, kako jih gleda svet, so oni njegovi služabnikii
32. Kako se bodo besede iz Izaije 61:5, 6 med tisočletno vladavino dobesedno izpolnile na preostanku in na »veliki množici«?
32 »Velika množica« »tujcev« in »inostrancev«, bo preživela prihajajočo »veliko stisko«. Kako lepo je v Izaiji 61:5 opisano, kaj bodo delali zatem, v času Kristusove tisočletne vladavine! V tem času bodo »Jehovini duhovniki«, ki so »strežaji našega Boga«, povišani z velikim duhovnikom, Jezusom Kristusom v nebesih. Bolj kot kdaj prej bodo zaposleni v svoji duhovniški službi za vse človeštvo. (Razod. 20:6) »Velika množica pa bo ostala tukaj na očiščeni Zemlji, ki bo spremenjena v dobesedni raj. Kdo bo v tej obnovi in olepšavanju Zemlje — Božjega podnožja — prednjačil? »Velika množica« v stiski preživelih, ki je ostala z maziljenim preostankom v duhovnem raju.
33. Kako bo »velika množica« skrbela za potrebe in želje ljudi in pred kom bodo pionirji v Jehovini službi in oboževanju?
33 Bo treba tedaj pridobivati material za oblačila? Črede, ki jih bodo pasli člani »velike množice« bodo dajale dovolj volne. Bo zaželen kruh in drugi poljski pridelki? »Oratarji« bodo poskrbeli, da bodo lačni nahranjeni. Vinogradniki bodo dobavljali najboljša vina, da bodo ljudem razveseljevala srce. Napredek, ki ga bo »velika množica« dosegala pri obnovi raja, bo navdušil vse, ki bodo vstali iz mrtvih in pokazali bodo, kako ljubeče je veliki duhovnik vnaprej poskrbel za te odkupljene. Kljub temu »velika množica« ne bo prenehala Bogu Jehovi po Jezusu Kristusu redno prinašati sveto službo v zemeljskem preddverju njegovega duhovnega templja. V tem bodo prevzeli vodstvo in dajali dober zgled vsem iz mrtvih obujenim. (Luk. 23:43)