Odločno stališče o življenju in krvi
1., 2. Zakaj se od časa do časa pojavljajo vprašanja glede krvi?
»SODNIK odredil transfuzijo krvi«, so se glasile uvodne besede nekega ameriškega časopisa. Članek se je takole začel:
»V četrtek dopoldne je zvezni sodnik v Portsmouth Naval bolnišnici odredil, da se hudo bolni ženi da transfuzija krvi, zatem ko se je štiri dni upirala in baje postavila svoje življenje na kocko.«
2 Od časa do časa se v tisku pojavijo takšna poročila in usmerijo pozornost mnogih ljudi na vrednost življenja in krvi. Preden se bomo ukvarjali z izidom gori omenjenega primera, razmislimo o nekaterih osnovnih vprašanjih: kakšni globoko verni pogledi bi lahko nekoga navedli, da odkloni transfuzijo krvi? Ali Božja beseda kaj takega res zahteva od vseh kristjanov? Če da, kako trdno bomo odločni, če nam zdravnik reče, da potrebujemo transfuzijo krvi? So razen medicinske uporabe krvi še primeri, v katerih igra naše gledišče o življenju in krvi važno vlogo in bi lahko vplivalo celo na našo bodočnost?
ŽIVLJENJE IZ KRVI
3. Zakaj naj, oprti na Razodetje 7:14, kri zelo spoštujemo?
3 V biblijski knjigi Razodetje je izraženo cenjenje krvi, ki ga imajo danes stotisoči. Zatem ko je apostol Janez videl v viziji 144 000 bodočih dedičev mesijanskega Kraljestva, je videl »veliko množico ... iz vsakega naroda«, ki ima upanje, doseči večno življenje v obnovljenem zemeljskem raju. Kako pa lahko ljudje večno živijo, prosti greha in nepopolnosti? Polna cenjenja vzklika »velika množica«: »Rešitev zahvaljujemo Bogu našemu ... in Jagnjetu (Jezusu Kristusu).« (NS) Spoznavajo, da so lahko rešeni samo zato, ker so »oprali oblačila svoja in jih pobelili v krvi Jagnjetovi (Jezusovi)«. (Razod. 7:9, 10, 14)
4., 5. a) Zakaj gre pri pravilnem stališču do življenja in krvi za več kakor le za verske poglede? b) Kako se to vidi iz Biblije?
4 Kakor je bilo omenjeno v predhodnem članku, je Bog že od prve knjige Biblije dalje pokazoval na to, da bo Jezus žrtvoval svojo kri, da bi ljudje lahko dobili večno življenje. (1. Moj. 3:15; 22:2—10; Iza. 53:10—12) Ta žrtev je bila še v prihodnosti, toda Jehova je svojim oboževalcem pojasnil, da naj imajo življenje in kri za sveto. Zahteval je tudi, da se njihova dejanja ujemajo s tem Božjim stališčem. Mar Bog ni Noetu in njegovi družini, ko jim je prvič dovolil jesti meso živali, zapovedal določeno postopanje? Rekel je: »Vse, kar se giblje, kar je živega, bodi vam v živež; kakor zelena zelišča sem vam dal vse. Vendar mesa s krvjo njegovo, ki je duša njegova, ne jejte.« (1. Moj. 9:3, 4) Če so torej usmrtili neko žival za hrano, so jo morali zavestno pustiti izkrvaveti, da krvi ne bi uživali.
5 Pri tem ni šlo enostavno za nek predpis o hrani ali za nepomembno versko ceremonijo. Nadvse važno vlogo je imelo moralno temeljno načelo: Kri ponazarja življenje, ki izvira od Boga. Omembe vredno je, da je rekel Bog, da se sicer sme ubijati za brano živali, ne pa ljudi. Če je torej živalska kri, ki ponazarja življenje, sveta in se je ne sme jesti za ohranitev življenja, tedaj je človeško življenje in človeška kri gotovo še bolj sveta in je treba tako z njo ravnati. (Primerjaj Matevž 6:26.)
6., 7. a) Za koga so veljale besede iz 1. Mojzesove 9:3, 4? b) Kako podpira zaveza postave zahtevo, pojasnjeno v devetem poglavju prve Mojzesove?
6 Ker je bil Noe prednik vseh ljudi, se je od vseh ljudi zahtevalo postopanje, ki je soglašalo s svetostjo življenja in krvi. Mnogi biblijski učenjaki so priznali to zvezo. Primer:
»Kri so priznali kot sedež življenja in so jo imeli za sveto ... Prepoved krvi je postala sestavni del predpisov o hrani v Mojzesovi postavi, ker pa je bila vsebovana tudi v zakonu zaveze z Noetom, so jo imeli Judje za obvezno za vse človeštvo.« (A New Catholic Commentary on Holy Scripture, str. 187.)
7 Kakor se vidi iz tega komentarja, je Bog Izraelcem, ko jim je pozneje dal zbir zakonov, prav tako prepovedal uživanje krvi. Zapovedal je naslednje: »Samo v tem bodi neupogljiv, da ne ješ krvi, zakaj kri je duša, in ne smeš jesti duše z mesom, ... na zemljo jo izlij kakor vodo.« (5. Moj. 12:23, 24; 3. Moj. 17:10, 13) Bog takrat zakona glede krvi ni uporabil za vse človeštvo, kakor tudi ni storil to z zakonom o malikovanju. (Dej. ap. 17:30, 31; 14:16) Tako je smel na primer Nežid kupiti meso in ga jesti, čeprav je še bila v njem kri. (5. Moj. 14:21) Toda oboževalec Jehove tega ni smel storiti. Izraelec, ki je nevede jedel meso, ki ni izkrvavelo, se je moral očistiti nenamerno storjenega greha. (3. Moj. 17:15, 16)
8. Se nanaša prepoved na živalsko ali na človeško kri? (2. Sam. 23:14—17)
8 Če se ni smelo živalske krvi, ponazarjajoče življenje, uživati v prehrambene namene, potem je to gotovo veliko bolj veljalo za človeško kri. To zlahka spoznamo, če se spomnimo, kaj se je zgodilo, ko je nekoč Jezus simbolično govoril o tem, da bodo ljudje njegovo meso jedli in njegovo kri pili. Nekaj njegovih židovskih učencev, ki niso spoznali, da je govoril o simboličnih slikah, je bilo tako presenečnih, da so ga zapustili. (Jan. 6:60—66) Da, misel na to, da bi uživali kri — bodisi kri živali ali človeka — je bila odvratna ljudem, ki so poznali Božje stališče.
KRŠČANSKA ZAHTEVA
9. Kako bi lahko pokazali, da velja to tudi za kristjane?
9 Morda si slišal trditev, da v Bibliji vsebovana prepoved o krvi ne velja za kristjane. Kako pa je v resnici? O tem vprašanju so odločali leta 49. n. št. na sestanku apostolov in drugih krščanskih starešin v Jeruzalemu. Pod vodstvom Božjega svetega duha je prišel ta koncil do sklepa, da kristjanom ni treba držati Mojzesove postave. Kako pa je s stvarmi, ki so bile označene za napačne že preden so Izraelci dobili postavo? V pismu krščanskim skupščinam je pisal zbor starešin:
»Vzvidelo se je namreč svetemu duhu in nam, nobenega bremena vam več ne nakladati, razen teh potrebnih reči: da se zdržujte malikom darovanega in krvi in zadavljenega (ki vsebuje kri) in nečistosti.« (Dej. ap. 15:19, 20, 28, 29)
10.–12. Katera dejstva kažejo, da v Dej. ap. 15:28, 29 pojasnjene zahteve niso bile prehodne?
10 Profesor Eduard Meyer je pisal v svoji knjigi Izvor in začetki krščanstva (zv. 3, 1962, str. 187, 195, 196), da je v Dejanjih apostolov 15:29 omenjeni izraz »kri« »uživanje krvi, ki je bilo po Noetu, in s tem vsemu človeštvu, v Genezi 9:4 naložena zapoved, prepovedano«. Mnogi duhovniki sicer trdijo, da je bila zahteva iz Dej. ap. 15:28, 29 samo prehoden ukrep, za to, da ne bi bili Judje preveč prizadeti, toda prof. Meyer poroča, da so »prepoved uživanja krvi« »(kristjani) na splošno poslušali« še preko sto dvajset let. V dokaz za to navaja, kar se je zgodilo leta 177 n. št., ko so religiozni sovražniki v Evropi obtožili kristjane, da so jedli majhne otroke. Mlada žena je na to obtožbo takrat odvrnila: »Kako bi mogli taki ljudje jesti otroke, ko jim niti ni dovoljeno uživati krvi nerazumnih živali!«
11 Številni spisi iz drugega in tretjega stoletja dokazujejo, da je bilo kristjanom tisti čas jasno, da prepoved uživanja krvi ni postala neveljavna, temveč da je zanje še vedno veljala. Dejansko beremo v knjigi The Works of the Rev. Josepha Binghama:
»Skoraj do časa sv. Auguština je bila v katoliški cerkvi navada, vzdrževati se uživanja krvi v soglasju s pravilom, ki so ga dali apostoli poganskim spreobrnjencem. Zato so bili vsi duhovniki po najstarejših postavah cerkve dolžni vzdrževati se krvi, sicer bi jim bila odvzeta služba.«
Zakaj pa se cerkve krščanstva danes ne držijo več tega »pravila«? Nekatere izjave Martina Lutherja pokazujejo na to. Bil je sicer nagnjen k temu, da ovrže vse koncilije, toda o Dejanjih apostolov 15, poglavje je rekel:
»Če hočemo po tem koncilu imeti le eno cerkev (kakor je prav, ker je to najvišje in prvo, držano tudi po apostolih), tedaj moramo učiti in govoriti, da noben knez, gospod, meščan niti kmet več ne je gosi, srn, jelenov, svinjskega mesa v črni (to je v krvavi obari) ... (tudi) nobene rdeče ali krvave klobase. ... Zato naj, kdor hoče in more, navede krščanstvo k poslušnosti temu koncilu: tedaj bom tudi jaz rad poslušal.« (Von den Conciliis und Kirchen, 1539.)
Ker je bilo težko poslušati zapoved iz Dejanj apostolov 15:28, 29, in ker so jo toliki prezirali, je bil Luther mnenja, da je nemogoče zahtevati od vseh obiskovalcev cerkva, da bi se tega držali. Zato se je tudi sam ni držal.
12 Martin Luther in mnogi drugi pripadniki krščanstva tistega časa niso bili pripravljeni poslušati Božji zakon in tudi danes večina v tako imenovanem krščanstvu ni pripravljena to storiti. Toda z Jehovinimi pričami je drugače.
KRI V ZDRAVSTVU
13., 14. a) Kako bi lahko nekomu pomagal razumeti, da se biblijska prepoved nanaša tudi na transfuzijo krvi? b) Zakaj je odklanjanje transfuzije krvi v soglasju z biblijskimi zgledi?
13 Kakor smo v začetku videli, je področje medicine eno področje, na katerem postane poslušnost do Božjega zakona glede krvi včasih sporna. Na milijone transfuzij krvi, ki se letno dajejo, gledajo mnogi kot potreben in življenje rešujoč sestavni del moderne medicine. Toda pravi kristjani se v svojem mišljenju in postopanju ne pustijo tako zelo voditi pravkar veljavnim metodam zdravstva, temveč upoštevajo v prvi vrsti, kar zapoveduje Bog: »Zdržujte se krvi.«
14 Res je, da v času pisanja Biblije niso prenašali krvi, toda kar pravi Božja beseda, velja gotovo tudi za transfuzijo krvi. Zdravnik, ki svojemu pacientu prepove določeni antibiotik, ker je nanj alergičen, ne misli le na uživanje tega zdravila skozi usta, temveč tudi na vbrizgavanje. Podobno je z Božjo prepovedjo zdrževati se krvi. Ne prepoveduje samo uživanja skozi usta, temveč tudi vbrizgavanje krvi v žile. Poleg tega Biblija razločno pokaže, da se Božjega zakona tudi v nujnih slučajih, ko gre za življenje in smrt, ne sme prekršiti. (1. Sam. 14:31—35) Mnogi priznani Božji služabniki so bili prej pripravljeni sprejeti nase nevarnosti in celo smrt, kakor odstopiti od biblijskih temeljnih načel in svoje čistosti do Jehove. (Dan. 3:8—18; Hebr. 11:35—38) Povsem so zaupali moči Boga, da obnovi življenje, in so verovali Kristusovim besedam: »Jaz sem vstajenje in življenje; kdor v mene veruje, bo živel, čeprav umre.« (Jan. 11:25; 5:28, 29)
15. Zakaj z zdravstvenega stališča ni nerazumno odkloniti transfuzijo?
15 Mnogi bodo presenečeni, ko izvedo, da lahko ima odklanjanje krvi in prošnja za drugačno metodo zdravljenja celo medicinske prednosti. Vedno več je namreč dokazov za to, da so transfuzije krvi povezane z velikim tveganjem. Upoštevaj na primer odgovor zdravnika na pismo neke žene, ki je po operaciji na srcu dobila hepatitis, bolezen, zaradi katere umre letno na tisoče ljudi. Dr. Robert Mendelsohn, ki piše za zdravniški stolpec nekega časopisa, je odgovoril, da ni presenečen, in je dodal:
»V nekaterih velikih medicinskih središčih so naredili številne uspešne operacije srca pri Jehovinih pričah, ki so odklonile transfuzijo krvi. ... Morda bi naj vsi, ki se morajo podvreči operaciji, pri kateri bi verjetno bila potrebna transfuzija krvi, vprašali svojega zdravnika, če pozna ta znanstvena poročila. Mogoče bomo imeli tedaj prav tako malo s transfuzijo povezanega hepatitisa kakor Jehovine priče in uživali še druge prednosti, ki jih imajo sedaj izključno one.« (The Idaho Statesman, 15. febr. 1978, str. 8c)
16. Kaj pokaže doživljaj glede kirurških posegov brez uporabe krvi?
16 Operacije na odprtem srcu so samo ena oblika kirurških posegov, ki jih lahko pogumni zdravniki opravijo brez krvi. Pomislimo na primer dvainpetdesetletne Jehovine priče, omenjene na začetku tega članka, ki se je morala podvreči trebušni operaciji zaradi krvaveče razjede. Ko je hemoglobinsko stanje njene krvi padlo na kritičnih 4 gramodstotkov, je zvezni sodnik odredil transfuzijo. Toda njen mož jo je prepeljal v drugo bolnišnico, kjer je bilo splošno v navadi, spoštovati želje bolnikov. Rezultat? Uvodnik je pozneje objavil: »Vera je zmagala pri zakonskem paru, ki je odklonil transfuzijo krvi.« Žena je ostala živa!
17. Katera moralna gledišča glede prenosa krvi naj se upošteva?
17 Mnogi obzirni zdravniki spoznavajo tudi moralno gledišče tega vprašanja in pridejo do zaključka, da imajo bolniki pravico odločati, če hočejo sprejeti določeni način zdravljenja ali ne. Dr. D. Goldstein je pisal: »Vseeno, kako prepričan je zdravnik o tem, da je način, ki ga priporoča, edini, ki bo rešil življenje, nima moralne pravice, prezirati religiozno vest bolnika.« Nekateri zdravniki, ki so zdravili za rakom bolne otroke prič, so pojasnili:
»Naša odločitev, da upoštevamo njihovo prošnjo in pri zdravljenju opustimo prenos krvi, se opira na dva faktorja. Prvič, vsak od teh otrok je imel smrtonosno bolezen in uspešnega izida nismo mogli napovedati. Drugič, priznali smo, da potrebujejo posebno v primeru takšne bolezni starši neomajno vero.« (Pediatrics, dec. 1977, str. 919)
18. Kakšno vlogo ima vera v zvezi s prenosom krvi?
18 Vera, ki jo imajo pravi kristjani in odločitev, da bodo živeli v skladu z njo, vključuje vero v odrešilno moč Kristusove krvi. (Rim. 3:25; Hebr. 13:12; 1. Jan. 5:5, 6) Nobena druga kri, po kateri bi lahko dobili večno življenje, ne bo nikoli več na razpolago. (Hebr. 10:29—31) Njihovo večno življenje je torej odvisno od zvestobe do Jehove. K temu spada spoštovanje tega, kar on govori o krvi.
NE NALOŽI SI KRIVDE ZA KRI
19. Kakšno stališče naj imajo kristjani glede krivde krvi? (Ps. 26:9)
19 Povsem pravilno je, da se kristjani resno trudijo, preprečiti vsako kršitev Božjega zakona glede krvi na zdravstvenem ali drugem področju. Prestop tega zakona bi kristjana naredil krivega pred Bogom. Kralj David je izrazil stališče, kakršnega naj bi imeli tudi mi. Molil je: »Reši me krivde prelite krvi, o Bog, Bog zveličanja mojega.« (Ps. 51:14)
20. Kako si lahko nakopljemo krivdo krvi?
20 Mnogo ljudi misli v zvezi s krivdo za kri samo na umor. Zgodovina pokaže, da Bog sovraži takšno prelivanje krvi. (Ps. 5:6; Preg. 6:16, 17) Toda iz Svetega pisma se vidi, da si celo takrat nakopljemo določeno mero krivde za kri, če nenamerno povzročimo smrt nekega človeka, ker je življenje sveto. (5. Moj. 22:8; 4. Moj. 35:15—33; 2. Moj. 21:29) Ali dokazujemo v naši vsakdanjosti, da globoko spoštujemo življenje in kri? To spoštovanje naj bi nas navedlo, da smo na primer previdni pri vožnji z avtomobilom, upoštevamo varnostne predpise in vzdržujemo svoje vozilo v dobrem stanju. Podobne varnostne ukrepe je treba narediti doma in na delovnem mestu, da bi zmanjšali smrtno nevarnost na najmanjšo mero. Imaš takšno stališče?
21. Kako si lahko danes nekdo posredno nakoplje krivdo za kri in kakšno preiskanje samega sebe je potrebno?
21 Druga priložnost preprečiti krivdo za kri obstaja v zvezi z organizacijami ali institucijami, ki so si v Božjih očeh nakopale krivdo za kri. Bog na primer obtožuje Babilon veliki, svetovno kraljestvo krive religije, da je krivo prelivanja krvi pravih oboževalcev. (Razod. 17:6; 18:24; 19:2) Razen tega je podpiralo politične in militaristične ureditve, ki so v teku stoletij prelile potoke krvi. Odkritosrčna želja biti prost krivde za kri zahteva, da se ločimo od organizacij, ki jih Bog obsoja, in pazimo na to, da jih na noben način ne podpiramo. Pokažemo takšno stališče na vseh življenjskih področjih?
22., 23. a) Katero nadaljnje gledišče glede krivde krvi naj bi upoštevali? (Dej. ap. 18:6) b) Kaj smo zato glede življenja in krvi trdno sklenili?
22 Poleg tega lahko svojo odločitev, ostati brez krivde krvi, pokažemo tako, da aktivno in navdušeno oznanjujemo vest o Kraljestvu. (Marko 13:10) Upoštevaj v zvezi s tem nasvet, ki ga je dal Bog preroku Ezekielu pred padcem Jeruzalema leta 697 pr. n. št. Bog je rekel Ezekielu, da bo kriv krvi usmrčenih Izraelcev, če ne bo oznanjeval opozorilne vesti. (Ezek. 3:17—21; 33:2—16) Toda kako zadovoljni smo, če zadostimo naši krščanski odgovornosti in širimo resnico o prihajajočem koncu sedanjega hudobnega sestava stvari in o raju, ki sledi! Če to delamo, lahko čutimo tako kakor apostol Pavel, ki je rekel krščanskim starešinam: »Čist (sem) krvi vseh; zakaj ničesar nisem zamolčal, da ne bi bil oznanil vse volje Božje.« (Dej. ap. 20:26, 27) Kakšna prednost! Medtem ko preprečimo osebno krivdo za kri, lahko drugim pomagamo doseči večno življenje, tako da verujemo v Kristusovo kri.
23 Večina ljudi sicer ne ve, kaj pravi Bog, in gledajo na kri kot na nekaj, kar naše človeško življenje samo prehodno vzdržuje, toda pravi kristjani mislijo drugače. Oprti na Božjo besedo cenimo Jehovino stališče o življenju in o krvi. Zato bodimo trdno odločeni, da se držimo tega stališča in živimo v skladu z njim!