Z Jezusom Kristusom radostno sodeluj!
»Oče moj dela doslej, tudi jaz delam.« (Jan. 5:17)
1. Kaj lahko prispeva k temu, da postane človek radosten delavec, in kakšne so posledice?
ALI si vesel delavec? Si bil že od nekdaj takšen, ali pa si bil iz kakršnegakoli razloga že razočaran, onemogel, brez moči in podjetnosti? Mogoče si že kdaj imel občutek, da ne moreš niti s prstom več ganiti? Nato se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Dobil si drugo delo, nekaj bolj produktivnega in hvaležnega. Nisi se več počutil tako zapostavljenega, in namesto da bi te predpostavljeni kritiziral, te je spodbudil z nasmehom in te pohvalil. Kakšna razlika! Čutil si se ohrabrenega in spodbujenega in dela si se lotil navdušeno in goreče. Nič te ni moglo zadržati. Da, postal si radosten delavec.
2. Kako je v Izaiji 12:1—6 opisan nepričakovani dogodek, ki se je zgodil v našem času, in kako je to ugodno vplivalo?
2 Podobno je v Bibliji opisano to, kar je v našem času doživelo Jehovino ljudstvo. Pri tem gre za nekaj, kar se je leta 1919 nepričakovano zgodilo. O tem beremo v 12. poglavju Izaije: »In tisti dan porečeš: Zahvaljujem te, o Jehova, ker si se jezil nad menoj, ali odvrnila se je jeza tvoja, in potolažil si me. Glej, Bog mogočni je rešenje moje; upal bom in ne bo me strah, zakaj Gospod, Jehova, je moč in pesem moja, in on mi je bil v zveličanje!« Nato je opisano naše čudovito delo: »In zajemali boste vodo iz studencev zveličanja, in porečete tisti dan: Hvalite Jehovo, razglašajte ime njegovo, med ljudstvi oznanjujte dejanja njegova, spominjajte, da je vzvišeno ime njegovo. Psalme pojte Jehovi, kajti prekrasno je storil; razvedi se to po vsej Zemlji! Glasno vpij in radostno poj, prebivalka sionska! zakaj velik je sredi tebe Svetnik Izraelov.« (1—6. vrsta)
‚BLAGOSLOVLJENO SEJATI IN BLAGOSLOVLJENO ŽETI‘
3. a) Kako je v 126. psalmu na podoben način opisana sprememba, ki povzroči silno veselje? b) Kakšno očitno nasprotje je opisano v Psalmu 126:5, 6?
3 Nekaj podobnega beremo v Psalmu 126, ki nosi naslov »Pesem stopinj«. Pripada Psalmom, ki so jih Izraelci najverjetneje peli, ko so potovali v Jeruzalem, da so tam trikrat letno radostno praznovali praznike. Kakor v dvanajstem poglavju Izaije je tudi v teh Psalmih govor o tistih, ki so prišli na Sion, v Božjo organizacijo. Tako beremo: »Ko je Jehova nazaj peljal jetnike sionske, nam je bilo kakor v sanjah.« Zdelo se jim je prelepo, da bi bilo resnično. Naprej je v poročilu rečeno: »Tedaj so se smeha napolnila usta naša in jezik naš z radostnim petjem.« Sedaj upoštevajmo, kako pokažeta zadnji dve vrsti tega Psalma na spremembo zaposlitve: »Kateri sejejo s solzami, z radostnim bodo želi petjem. Kdorkoli hodi semtertja z jokom, noseč seme za setev, vrne se domov z glasnim petjem, noseč snope svoje.« (Ps. 126:1, 2, 5, 6) Četudi izgleda najprej, da njegovo trdo delo ne bo nič rodilo, bo njegova marljivost, s katero potrpežljivo dalje seje, končno poplačana z žetvijo, ki bo daleč prekašala njegova pričakovanja.
4. Je o času žetve Jezus rekel kaj, kar je pomembno za nas, in kakšno vprašanje nastaja?
4 Da, sedaj je čas žetve. Živimo v koncu sestava stvari. Jezus je rekel v eni od svojih prilik: »Žetev je pa konec sveta.« (Mat. 13:39) Izrekel je nekaj zanimivih misli o žetvi in z njo povezanem delu, posebno pa še o samem sebi kot o delavcu. Sedaj pa se obrnimo k našemu ključnemu stavku iz Janeza 5:17. Judje so Jezusu očitali, da je na sabat delal dobra dela. On pa jim je rekel: »Oče moj dela doslej, tudi jaz delam.« Ali vemo, kako dolgo Jehova že dela?
5. Kakšno delo opravlja Jehova in kako se to vidi iz Biblije? (Ps. 33:4, 5)
5 Je biblijski stavek, ki nam pomaga odgovoriti na to vprašanje, tekst, ki se brez dvoma nanaša na Jezusov predčloveški obstoj, na »Besedo«, omenjeno v Janezu 1:1. Od njega, poosebljene »Modrosti«, potekajo besede v Pregovorih 8:22, 23: »Jehova me je imel v začetku poti svoje, pred vsemi deli svojimi, od nekdaj.« Da, Jehova opravlja produktivno delo, in takšno delo osrečuje. Jehova je srečen, ker s svojim delom ustvarja nekaj dobrega, kar odseva njegove odlične lastnosti. On je »SKALA, njegovo delo je popolno, . . . pravičen in resničen je.« Jehova je ‚Najvišji, Stvarnik nebes in Zemlje‘. (5. Moj. 32:4; 1. Moj. 14:19, 22)
6. Kot kakšen delavec je Jezus opisan v Bibliji?
6 Iz osmega poglavja Pregovorov tudi izvemo, kdaj je začel Jezus delati. Od 29. vrste naprej beremo: »Ko je (Jehova) stavil zemlji podlago ... sem bila pri njem kot delovodja ... igrala sem si na naseljeni zemlji njegovi.« On, pozneje Jezus Kristus, je bil torej od ustvaritve delavec, ki je s svojim Očetom radostno sodeloval, da, ki je bil »veselje njegovo vsak dan«. (Preg. 8:29—31)
7. Kako se je kazalo sodelovanje obeh delavcev in kakšne rezultate je to imelo?
7 Tesno sodelovanje obeh velikih delavcev se je videlo tudi v tem, da je rekel Bog pred ustvaritvijo krone zemeljskega stvarstva: »Naredimo človeka po svoji podobi, ki nam bodi sličen.« Oba, mož in žena, naj bi bila radostna delavca, ker ju je »Bog (blagoslovil) in jima rekel: ‚Plodita in množita se in napolnita Zemljo ter podvrzita si jo, in gospodujta ... vsem zverem, lazečim po zemlji‘ ... Tedaj pogleda Bog vse, kar je bil storil, in glej, dobro je bilo jako.« Bilo je narejeno, da bi bilo produktivno. (1. Moj. 1:26—31)
DUH ŽETVE
8. a) Kakšno stališče do dela je Jezus pokazoval ves čas svoje službe? b) Kako je v tem pokazal svojo ljubezen do ljudi?
8 Ko je prišel Jezus na Zemljo in je nastopil svojo službo, je pokazal enako stališče. Delal je in pokazal drugim, kako se dela. Govoril je o tem v zvezi z žetvijo, ker beremo v Janezu 4:34, 35: »Moja jed je, da izpolnjujem voljo tega, ki me je poslal, in dopolnim delo njegovo. Ne pravite li vi, da je še štiri mesece, pa pride žetev? Glej, pravim vam, povzdignite oči in poglejte njive, da so že bele za žetev.« Kakšno žetev je mislil Jezus, izvemo iz naslednjega poročila: »In hodil je Jezus po vseh mestih in vaseh, učeč ... in oznanjujoč dobro vest Kraljestva in ozdravljajoč vsako bolezen ... Ko pa vidi množice, se mu zasmilijo; kajti bili so izmučeni in razkropljeni kakor ovce, ki nimajo pastirja. Tedaj reče učencem svojim: Žetve je sicer mnogo, ali delavcev malo. Prosite torej Gospodarja žetve, naj pošlje delavcev na žetev svojo.« (Mat. 9:35—38) Iz obeh poročil se torej vidi, da Jezus ni govoril o žetvi žita, temveč o žetvi, s katero se bo zbiralo ljudi. Zanje se je zelo zanimal.
9. Kakšen je duh žetve in kakšno željo zbuja?
9 Danes je podobno kakor takrat in Jezus želi, da tudi nas, njegove naslednike, prežema duh, kakršen vlada med žetvijo. To je duh radosti, duh globokega cenjenja, ki budi v nas željo, videti delo opravljeno. V Izaiji 9:3 je rečeno: »Pomnožil si narod, povečal si mu veselje: vesele se pred teboj kakor v veselju ob žetvi in enako njim, ki se radujejo, ko plen dele.«
10. a) Kako pridobi Jehova več delavcev za žetev? b) Kaj naj se naučimo iz Pregovorov 10:4, 5?
10 V tem duhu prosimo Gospodarja, naj bi poslal več delavcev. Jehova te delavce ne priskrbi s čudežem. Delo žetve ni samo v tem, da pomagamo ljudem do spoznanja resnice, temveč je tudi v izpolnjevanju Jezusove zapovedi: »Pojdite torej in pridobivajte mi v učence ljudi ... učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal.« (Mat. 28:19, 20) Takšnega duha naj bi razodevali. Pri žetvi želimo imeti več delavcev. To pomeni, da sami marljivo delamo in ostanemo popolnoma budni. V Pregovorih 10:4, 5 najdemo naslednje nasprotje: »Kdor dela z leno roko, obuboža, pridnih roka pa bogati. Kdor poleti znaša, je sin previden; kdor pa trdno spava ob žetvi, je sin, ki pripravlja sramoto.« Kako strašno! Kakšno nasprotje! Gorje lenuhom!
NEPOMEMBNE STVARI DAJMO OB STRAN
11. Kakšno stališče naj imamo ob času žetve in zakaj?
11 Čas žetve je za poljedelca tudi poseben čas. Ne more misliti (in tudi ne dela tako), kot da vse teče po starem, da lahko odloži na jutri, kar se danes ne more narediti. Žito je treba pospraviti, ko je zrelo. To vedo tudi poljski delavci. Ne sme se izgubljati časa. Vse stvari, ki niso važne, je treba dati ob stran. Vsi so pripravljeni delati na polju od sončnega vzhoda do zahoda.
12. S katerimi besedami je Jezus poudaril važnost časa žetve in kako lahko to danes uporabimo?
12 Takšno stališče je imel tudi Jezus. Neposredno zatem ko je spodbudil učence, da prosijo Gospodarja žetve za več delavcev, je rečeno v poročilu: »In pokliče svojih dvanajst učencev in ... jim naroči, govoreč: ... ‚pojdite k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.‘« To so delali z oznanjevanjem vesti o Kraljestvu. Jezus je poudaril tudi nujnost tega dela, z besedami: »Ne jemljite zlata, ne srebra, ne denarja v pasu svojem, ne torbe na pot, ne dveh plaščev, ne obuvala, ne palice: kajti delavec je vreden svoje hrane.« (Mat. 10:1—10) Jezus ni hotel, da bi se ukvarjali še z drugimi stvarmi. Tudi ni hotel, da bi dovolili njegovi današnji nasledniki materializmu in drugim stvarem, da bi jih odvrnili od tega dela. Je namreč čas žetve!
13. Kakšna pomembna žetev je bila pospravljena v prvem stoletju?
13 Lahko se vprašamo: »Se je v prvem stoletju pospravljalo kakšno žetev?« Prav gotovo! Le pomislimo na to, kar se je zgodilo leta 33 n. št. v mestu Jeruzalem. »Kakih tri tisoč duš« je bilo zatem, ko so dobili temeljito pričevanje, krščenih in ti so se pridružili takratni skupščini, ki je štela okroglo sto dvajset ljudi. (Dej. ap. 1:15; 2:37—42) Takrat je bila skupščina stara šele en dan!
14. Katero skupino svojih služabnikov je Jehova takrat kljub nasprotovanju očitno blagoslovil?
14 Ko so kmalu zatem židovski duhovniki videli, da so toliki ljudje prisluhnili vesti o Kraljestvu, so se razjezili in veliki duhovnik je rekel apostolom: »Napolnili ste Jeruzalem z naukom svojim.« Čeprav so apostolom ‚izrecno zapovedali, naj več ne učijo‘, so govorili dalje in žetev je bila pospravljena. (Dej. ap. 5:28, 29) V mestu s skupno površino približno 2,5 kvadratnih kilometrov je moralo biti razmeroma precej prič, toda v svojem trudu niso popustili. Imeli so pozitivno stališče in še naprej iskali ljudi. V Dejanjih apostolov 6:7 beremo: »In beseda Božja je rasla, in število učencev se je silno množilo v Jeruzalemu; tudi precejšnja množica duhovnikov je bila pokorna veri.« Bila je zares dobra žetev!
DELA JE ŠE VELIKO
15., 16. a) Lahko danes rečemo, da je Jehovino delo skoraj že opravljeno? b) Navedi primere iz Letne knjige 1978, ki pokažejo, da je naš trud bogato blagoslovljen in da je še veliko dela.
15 Kako pa gledamo na situacijo danes? So bila področja že tolikokrat in tako pogosto obdelana, da lahko rečemo, da je delo opravljeno? Ne, še veliko, da, zelo veliko dela je! Poglejmo na primer naše brate v Zambiji. Iz Letne knjige 1978 se vidi, da je sedaj v tej deželi na 103 prebivalce en oznanjevalec. Priče v Zambiji še naprej oznanjujejo in še vedno najdejo ljudi, ki sprejmejo vest in se jim priključijo. V minulem letu se je krstilo 2399 oseb.
16 Če pogledamo vso Zemljo, vidimo, da se spravlja bogata žetev. Katoliške dežele Evrope beležijo še naprej veliko rast. Od leta 1975, torej samo v dveh letih, je zraslo število oznanjevalcev Kraljestva v Španiji za 25, na Portugalskem za 26 in v Italiji za 29 odstotkov, tako da deluje sedaj v teh trdnjavah Babilona velikega preko 125 000 Jehovinih prič. V teh dveh letih se je resnica razširila tudi na mnoge nove otoke. Na Tahitiju so Jehovine priče zabeležile 42 odstotni porast in sedaj je temeljito obdelanih štirideset od šestdeset naseljenih otokov. Jehovino delo se tudi na Daljnem vzhodu vedno bolj širi. Hong kong je imel v letih 1975 do 1977 52 odstotni porast, na Japonskem pa se je v tem času pridružilo preko 8000 novih oznanjevalcev Kraljestva. Prav tako dosegajo v Severni in Južni Ameriki ter v Evropi skupščine, ki goreče oznanjujejo od hiše do hiše, razveseljive uspehe žetve.
17. Pred čim nas opozarja Biblija?
17 Mar naj se ne veselimo, da je Jehova »veliko stisko« do te ure zadržal in smo še lahko zbrali te dragocene »ovce«? Toda nikar se ne varajmo! Dan obračuna z narodi se naglo približuje. »Kajti še velja prikazen za določeni čas in hiti do konca, in varala ne bo. Ako odlaša, je le čakaj; zakaj gotovo pride, se ne zakasni.« (Hab. 2:3)
18. Katero temeljno načelo najdemo v 1. Korinčanom 3:7 in kako ga lahko danes uporabimo zase?
18 Vsi znaki, ki nam jih je dal Jehova, govorijo za to, da delo še ni zaključeno. Nadaljevati moramo tako dolgo, dokler Jehova ne meni, da je dovolj, in ne da mi mislimo, da je delo opravljeno. Jehova nam celo vedno znova vodi pred oči, da konec še ni prišel. To lahko spoznamo po tem, da še dalje spravlja žetev. Nikoli ne smemo pustiti ob strani temeljnega načela, ki ga je Pavel v 1. Korinčanom 3:7 tako jasno povedal: »Tako ni ne tisti kaj, kateri sadi, ne, kateri zaliva, temveč ki daje rasti, Bog.« Zato pripada vsa čast za to bogato in dobro žetev njemu po Jezusu Kristusu.
19. Katero spodbudo najdemo v zvezi z žetvijo v 1. Korinčanom 3:5—9?
19 Kakor je omenil Pavel v 1. Korinčanom 3:5, je prednost pomagati ljudem, ‚da sprejmejo vero, in to, kakor je Gospod vsakteremu dal‘, in nam zagotavlja, da bo v svoje žitnice zbral še nadaljnje ljudi. V službenem letu 1977 se je krstilo preko 124 000 ljudi, s čemer so pokazali, da so se predali Bogu z nerazdeljenim srcem, da izvršujejo njegovo voljo. Zakaj naj ne bi pričakovali še nadaljnjo rast? Žetev še ni mimo. Zavedati se moramo, da žetev traja vse dokler niso zbrani vsi. Čas žetve prinaša še nadaljnje veselje.