Jehova daje »popolno plačilo«
1.–3. a) Kakšni so odnosi v ljubeči družini, kakor se vidi iz razgovora Naomi in Rute? b) Kakšno je bilo presenečenje, ko je Ruta povedala, kje je paberkovala tisti dan, in čigavo vodstvo se je pokazalo?
JEHOVA ti poplačaj delo tvoje.« To je rekel ostareli Boaz Moabki Ruti. To je iz srca želel tej dobri mladi ženi, ki je iskala zaščito pod perutmi Izraelovega Boga (Ruta 2:12). Se je ta želja izpolnila? Če se je, kako? Zvedeli bomo.
2 V ljubeči družini se starejši zanimajo za delovanje mladih. Vsi se veselijo priložnosti, ko izmenjajo mišljenja in si pripovedujejo o dnevnih dejavnostih. Nič drugače ni bilo v ponižnem domu v Betlehemu, kjer sta Naomi in Ruta v večernih urah kramljali v prijetnem pogovoru. Prisluhnimo.
3 »Kod si danes pobirala in kje si delala?« Naomi je to vprašala, ker je videla precejšnjo količino žita in hrane, ki jo je Ruta prinesla domov. Očitno je nekdo Moabki izkazal posebno pozornost. »Blagoslovljen bodi, ki se je prijazno ozrl nate!« je rekla starejša žena. Pred njima je bilo veselo presenečenje. »Ime možu, pri katerem sem danes delala, je Boaz,« odgovori Ruta. Sijajno! Božje vodstvo je očitno. »Blagoslovljen bodi od Jehove, čigar milost ne zapusti ne živih, ne mrtvih!« vzklikne Naomi. »Ta mož je bližnji sorodnik najin, ... ki mu gre pravica odkupiti naju.« (Ruta 2:19, 20).
4. Kako bi ti pojasnil, kakšen pomen je imela beseda »odkupitelj« v starem Izraelu?
4 Postali sta živahni! Vesta, da obstaja odkupitelj (hebrejski go.’el’), sorodnik (brat ali drugi krvni sorodnik), ki ima pravico povrniti ali odkupiti osebo, posest ali dediščino bližnjega sorodnika. Na primer: kupi lahko dedni del zemlje, preden se ga ponudi javni prodaji, in ga tako ohrani družini. Le pomisli! Ruta je slučajno prišla na Boazovo njivo, in on je bil odkupitelj, mož iz Elimelekove družine.
5. Kakšen zgled nam daje Ruta, nasprotno od Jakobove hčerke Dine, glede druženja z drugim?
5 Še več, Boaz je želel, da se Ruta zadržuje pri njegovih mladih delavcih, vse dokler ne bo žetev končana. Seveda je Naomi to odobravala, rekoč: »Dobro je, hči moja, da hodiš ven z deklami njegovimi, da te ne žalijo na kateri drugi njivi.« Moabka je torej paberkovala na Boazovih njivah še dva do tri mesece, dokler ni bila žetev ječmena in pšenice končana. Ruta ni bila kakor Jakobova hči Dina, ki se je družila s kanaanskimi dekleti in si nakopala težave, svoji družini pa bolečine. Ruta je živela s taščo in pazila tudi na svojo družbo. Resnično dober zgled! (Ruta 2:22, 23; 1. Moj. 34:1—31; 1. Kor. 15:33).
PONIŽNOST DELUJE
6. Kako je Naomi pokazala, da Ruti nesebično želi vse dobro?
6 Minevali so tedni in žetev se je bližala koncu. Naomi je vprašala Ruto: »Hči moja, ni li treba, da ti poiščem počitka, da se ti bo dobro godilo?« (Ruta 3:1) Ostarela vdova ni poizkušala sebično obdržati Moabke pri sebi, temveč je želela, da si Ruta umiri srce, najde mir, tolažbo in varnost v domu dobrega in ljubečega moža. Toda Naomi bi tudi rada ohranila ime svojega moža Elimeleka v Izraelu (5. Moj. 25:7). V zvezi s tem odkrije svoji ponižni snahi poseben načrt in Ruta se strinja. Tako se je Ruta okopala, natrla z oljem, oblekla ogrinjalo ali vrhnje obleke in začela svojo prekanjeno misijo.
7. Kakšen je bil postopek vejanja ječmena pri Boazu?
7 Medtem je Boaz — bogat mož, toda tudi marljiv delavec — koristil večerni vetrič za vejanje ječmena na skednju. Z mlačvo se loči zrnje od plev in se slamo naseka na drobno. Pri vejanju se vse to meče z vilami v zrak proti vetru ali se veje skozi vejalnico. Vetrič odnaša pleve, meče slamo na stran, zrna pa padajo na gumno. To je čas veselja in zato sledi trudu izdatna jed. Boaz je jedel in pil in njegovo srce je bilo »dobre volje«, toda to še ne pokaže, da je bil nezmeren (Ps. 104:15). Zatem je legel na »kopico snopja« in trdno zaspal pod zvezdnatim nebom (Ruta 3:1—7).
8. Kaj je naredila Ruta v zvezi z Boazom na gumnu in ali je bil njen namen nemoralen?
8 Vse je bilo mirno, dokler se ni tiho in neopaženo približala senca. To je bila žena, ki je odkrila spečega Boaza in oblečena legla k njegovim nogam. Ko se je sredi noči zbudil in obrnil, se je prestrašil, ko je našel ženo pri svojih nogah. Ne, v temi je ne more spoznati, zato vpraša: »Kdo si ti?« Ona je odgovorila: »Jaz sem Ruta, dekla tvoja,« in hitro dodala: »Razprostri perut svojo čez svojo deklo, zakaj odkupitelj si mi.« (3. Moj. 25:25). Čeprav je bil Boaz presenečen, ni bil vznemirjen ali jezen. Moabka ni prišla z nikakršnim nemoralnim namenom. S tem simboličnim dejanjem in besedami je ponižno izpolnila Naomina navodila. Ruta je spomnila tega starejšega Juda na njegovo dolžnost odkupitelja, ker je bil sorodnik njenega pokojnega moža Mahlona in njegovega očeta Elimeleka. Naomi je bila prepričana, da bo tveganje uspešno in tudi mlada žena je bila očitno prepričana, da bo Boaz z njo častno ravnal (Ruta 3:4, 7—9). Toda kako je reagiral?
9. a) Kako je Ruta pokazala ljubečo dobroto »naprej« in kako »zdaj«, kakor je rekel Boaz? b) Je Ruta »krepostna ženska« zaradi bogastva, pričeske in dragih oblek ali zaradi česa?
9 Boaz je blagoslovil in pohvalil ponižno in zvesto Moabko takole: »Blagoslovljena bodi od Jehove, hči moja! Zdaj si se pa še milostnejša izkazala nego poprej, ker nisi hodila za mladeniči, ne za ubogimi, ne za bogatimi.« Ruta je najprej pokazala lojalno ljubezen do Naomi. Nato pa je, namesto da išče družbo mladega človeka, godnega za zakon, bila pripravljena poročiti veliko starejšega od sebe, da bi obudila ime svojega umrlega moža Mahlona in svoje tašče, Elimelekove ostarele vdove. Toda kako je mislil o tem Boaz? Znova ji je zatrdil: »Sedaj pa, hči moja, nič se ne boj! Vse ti storim, kar praviš, zakaj vse mesto ljudstva mojega ve, da si krepostna žena.« Ruta ni glasno objavljala svojih vrlin in gotovo je ljudje niso občudovali zaradi njenega bogastva, pričeske ali dragih oblek. Strah te mlade žene, ki ga je imela pred Jehovo, njena dobra dela, mirni, krotki duh, lojalna ljubezen in marljivost — to so dela in karakteristične lastnosti, po katerih so ljudje videli, da je »krepostna žena«. Je kje bogaboječa žena, ki si ne želi takšnega glasu? (Ruta 3:10, 11; primerjaj Preg. 31:28—31; 1. Tim. 2:9, 10; 1. Petr. 3:3, 4.)
10. Zakaj Ruta ni takoj postala Boazova žena?
10 Je Boaz takoj vzel Ruto za ženo? Ne, ker je bil še neki bližnji moški sorodnik Elimeleka in Mahlona. »Če ga ne bo volja storiti ti sorodniško dolžnost, hočem te odkupiti jaz,« ji je zagotovil Boaz, »kakor res Jehova živi!« Naslednje jutro je Boaz uredil to zadevo (Ruta 3:13).
11. Kaj je navedlo Boaza, da je Ruti dal šest meric ječmena?
11 Ker je bilo zelo pozno, je Boaz zadržal Ruto do zgodnjega jutra. Toda nič nemoralnega se ni zgodilo, vstala sta, ko je še bilo mračno, očitno zato, da bi se izognila neokusnih in neutemeljenih govoric. Preden je Moabka odšla, ji je Boaz napolnil ogrinjalo s šestimi mericami ječmena, verjetno je hotel s tem pokazati, da kakor po šestih dneh dela pride dan počitka, tako je tudi blizu dan počitka te žene, ker bo on poskrbel, da ji najde »pokoj« — dom z možem (Ruta 1:9; 3:1). Velikodušni Boaz tudi ni želel, da bi se Ruta vrnila k svoji tašči praznih rok.
12. Zakaj je Naomi vprašala: »Kdo si ti, hči moja«?
12 Moabka je končno prišla domov in Naomi je vzkliknila: »Kdo si ti, hči moja?« (NS). Morda v mraku ni takoj spoznala, kdo želi v hišo, vprašanje pa se je lahko nanašalo tudi na Rutin nov položaj glede odkupitelja. Ko Naomi izve za dogodek pretekle noči, je prepričana, da bo Boaz držal besedo in takoj ukrepal. »Le mirna bodi, hči moja, dokler ne zveš, kako se stvar konča,« spodbuja mlado ženo in doda na osnovi ženske modrosti in poznavanja človeške naravi, »zakaj ta mož si ne da pokoja, dokler ne dožene stvari še danes« (Ruta 3:12—18).
13. Kako nam lahko koristi pregledovanje Naomine in Rutine vere?
13 Medtem ko obe siromašni vdovi ponižno čakata na svojo priložnost, bo za nas koristno, če pregledamo njuno vero. Ali tudi mi kakor Naomi zaupamo našim bratom? Ali smo se kakor Ruta, pripravljeni opreti na Jehovo v času kriz, prepričani, da so njegovi ukrepi in priprave najboljše? (Ps. 37:3—5; 138:8). Razmisli o Ruti. Ona celo ni poznala tega moškega sorodnika s prvo pravico v tej zadevi, niti njegovega značaja in je vseeno bila pripravljena izpolniti Jehovin levitski zakon o porokah. Gotovo je bila prepričana, da bo Bog dobro uredil zadevo. Smo tudi mi osebno prepričani, da bo tistim, »ki ljubijo Boga, vse služilo v dobro«? (Rim. 8:28; 1. Petr. 5:6, 7).
14., 15. a) Kdo je bil kot odkupitelj še bližnji sorodnik Elimeleka kakor Boaz? b) Kaj je očitno zaradi siromaštva morala storiti Naomi in kaj je zato potrebno, da stori bližnji sorodnik ali Boaz?
14 Svetloba novega dne je obsijala Betlehem. Ljudje so hiteli po ulicah, trgovci razstavljali svoje blago, skupinice so se pogovarjale na odprtem prostoru pri mestnih vratih, poljedelci odhajali na polja. Pri mestnih vratih je sedel Boaz. Njegove oči so vztrajno opazovale obraze mimoidočih. Nenadoma je vzkliknil: »Hej, ti, stopi sem in tu sedi!« (Ruta 4:1). Ta neimenovani mož ni bil nihče drug kakor odkupitelj, ki je bil Elimeleku bližji sorodnik kakor Boaz. Morda je bil celo brat umrlega Elimeleka.
15 Mestna vrata so kraj, kjer se sklepajo trgovski posli in kjer so starešine sodili. Ker Boaz zastopa odsotno Naomi in Ruto v zadevi odkupa in levitskega zakona, zbere deset betlehemskih starešin prav tu pri vratih (5. Moj. 16:18; 22:15; 25:7, 8). Boaz nato reče bližnjemu odkupitelju: »Naomi ... ima naprodaj kos polja, ki je bil našega brata (ali sorodnika) Elimeleka,« očitno zaradi siromaštva (Ruta 4:3). Če je siromašni Izraelec prodajal družinsko zemljo, jo je imel pravico kupiti odkupitelj, tako da je plačal ceno na osnovi let do jubilejnega leta, ko se je takšna dediščina vrnila prvotnemu lastniku (3. Moj. 25:23—25). Namesto da bi se poizkušal izogniti bližnjega sorodnika in kupiti zemljo skrivaj, je pošteni Boaz odkrito in javno naštel dejstva. Če jo bo odkupil bližnji sorodnik, bo dobro, če ne, bo to storil Boaz.
16., 17. Če želi neimenovani sorodnik odkupiti zemljo od Naomi, kaj mora še storiti? Kako je reagiral?
16 »Hočem ga kupiti,« je rekel ta bližnji sorodnik. Očitno ga veseli pridobiti zemljo in tako povečati premoženje. Toda osupne, ko Boaz nadaljuje: »Kateri dan kupiš tisto polje iz roke Naomine, ga tudi pridobiš od Rute Moabke, žene umrlega sorodnika (Elimelekovega sina Mahlona), da obudiš ime mrtvega za dediščino njegovo.« (Ruta 4:4, 5). Če bi ta sorodnik želel zemljo, je dolžan poročiti Ruto in proizvesti potomca svojemu sorodniku — sina, ki bo podedoval ta del polja.
17 Sedaj je zadeva popolnoma drugačna. »Ne morem ga odkupiti,« reče neimenovani bližnji sorodnik, »da ne skazim svoje dediščine. Odkupi zase, kar bi moral odkupiti jaz, ker jaz ne morem odkupiti.« (Ruta 4:6) Kako bi ta sorodnik »skazil svojo dediščino«, ni povedal. Toda za zemljo bi potrošil denar in za ta znesek bi zmanjšal vrednost svojega premoženja. Nato pa bi še Rutin sin, namesto eden njegovih, ki jih morda že ima, dobil to njivo. Iz tega ne bo nič, ker je posredi sebičnost! Zato, »odkupi ti, Boaz«!
18., 19. S kakšnim postopkom se je bližnji sorodnik odrekel pravice odkupa v tem primeru in kaj je zato naredil Boaz?
18 Zatem neimenovani sorodnik sledi prevladujoči navadi v zvezi s pravico odkupa in zamenjave. Sezuje eno svojih sandal in jo da Boazu. Ker stori to pred pričami, se v tem primeru odreče pravici odkupa. Brez dvoma je njegov sebični postopek zadosten razlog, da ostane neimenovan. Tako je Boaz pooblaščen prevzeti odkup (Ruta 4:7, 8; 5. Moj. 25:7—10).
19 Brez oklevanja Boaz odkupi od Naomi vse, kar je pripadalo Elimeleku in njegovima sinovoma Kiljonu in Mahlonu. Prav tako kupi Ruto, »da obudi ime umrlega (Mahlona) za dediščino njegovo, da ne izgine ime mrtvega izmed bratov njegovih in iz vrat mesta njegovega«. Da, Mahlonovo ime, zato tudi ime njegovega očeta Elimeleka, bodo omenjali prebivalci in starešine, zbrani v prihodnje pri betlehemskih vratih. »Temu ste priče danes,« je izjavil Boaz. V potrditev so vsi starešine in ostali ljudje vzkliknili: »Priče smo« (Ruta 4:9—11).
JEHOVA DAJE RUTI »POPOLNO PLAČILO«
20. Kaj želijo priče, da bi Jehova dal ženi, ki je vstopila v Boazovo hišo in komu so dali priznanje za bodočega Rutinega sina?
20 Ganljivo je slišati, kako so priče dodale: »Jehova stori, da bodi žena, ki pride v hišo tvojo, kakor Rahela in Leja, kateri dve sta postavili dom Izraelov (ker je njuno potomstvo postalo številno)! In pridobi krepost v Efrati in ime si ustanovi v Betlehemu! In naj bo hiša tvoja kakor hiša Pereza (zelo številna), ki ga je Tamara rodila Judi, iz zaroda, ki ti ga da Jehova od te mlade žene.« (Ruta 4:11, 12) Da, te priče so že dajale priznanje Jehovi za tega bodočega sina, ki ga bo rodila Ruta, lojalna Maobka.
21., 22. Zakaj so govorile sosede »Rodil se je sin Naomi«?
21 Tako vzame Boaz Ruto za ženo. Bog je dal, da je spočela in rodila sina. Kakšna sreča! Vzradoščeni babici Naomi so betlehemske žene govorile: »Hvaljen bodi Jehova, ki te danes ni pustil brez odkupitelja, čigar ime bo slovelo v Izraelu! On poživi dušo tvojo in te bo podpiral v starosti tvoji; zakaj snaha tvoja, ki te ljubi, ga je,rodila, in ona ti je boljša nego sedem (lastnih) sinov.« Navdušena Naomi vzame dete v naročje in postane njegova vzgojiteljica ali pestunja (Ruta 4:13—16).
22 »Rodil se je sin Naomi,« so govorile sosede. Imele so ga za sina Elimeleka in njegove vdove. Zakaj tudi ne? Ruta je postala žena Boazu v korist ostarele Naomi v soglasju z zakonom o levitskih porokah. Boaz in Ruta sta služila Jehovi in upoštevanja vredno je, da so žene iz sosedstva dete imenovale Obed, kar pomeni »služabnik« ali »tisti, ki služi«. Otrok je bil zakoniti dedič hiše Elimeleka, Judejca (Ruta 4:17).
23. Kako je postal Boaz orodje pri blagoslovu, ki ga je želel Ruti?
23 Nekaj mesecev je minilo odkar je Boaz rekel Ruti: »Jehova ti poplačaj delo tvoje, in popolno povračilo ti pridi od Jehove.« (Ruta 2:12) Ker je bil Obedov oče, je Boaz služil kot sredstvo pri blagoslovu, ki ga je želel mladi Moabki. Nekega dne bo imel Obed, potomec Jude po Perezu, Ezromu Aramu, Abinadabu, Nahsonu, Salmonu in Boazu sina po imenu Jesej, ki bo oče Davidu, drugemu izraelskemu kralju (Ruta 4:18—22).
24. a) Kako se pokaže Jehovino vodstvo v drami, ki smo jo pravkar pregledali? b) Kaj je bilo »popolno plačilo, ki ga je Jehova dal Ruti?
24 Ta resnična življenjska drama dokazuje, da je Jehova vodil izbiranje posameznikov za ohranitev najvažnejših potomcev, ki vodijo do Mesije, Jezusa Kristusa. Izraelske žene, poročene z možmi iz Judovega rodu, so imele resno upanje na delež pri mesijanskih zemeljskih prednikih (1. Moj. 49:10). Da je imela to prednost Moabka, je pojasnjeno v pravilu: »To torej ni v moči tega, ki hoče, ne tega, ki se trudi, ampak Boga, ki je milosten.« (Rimlj. 9:16) Ruta je za svojega Boga izbrala Jehovo in v svoji veliki milosti ji je On dal »popolno plačilo«; dovolil je tej ponižni ženi postati člen v verigi prednikov Mesije (Mat. 1:3—6, 16; Lukež 3:23, 31—33).
25. Kako bi moralo na nas delovati razmišljanje o »popolnem plačilu«, ki ga je dal Bog Ruti?
25 Gotovo bi moralo »popolno plačilo«, ki ga je dal Bog lojalni Ruti, spodbuditi misleče ljudi, da se z neomajno vero približajo Jehovi, prepričani, da Jehova obstaja in da »je plačevalec tistim, ki ga resno iščejo« (Hebr. 11:6, NS). Da, knjiga o Ruti prikazuje Jehovo kot Boga ljubezni, ki deluje v korist tistih, ki so Mu predani. Še več, ona dokazuje, da Božji nameni nikoli ne zgreše. Zato lahko imamo in bi tudi morali imeti duha, kakršnega je pokazal David, ko je rekel: »Veselo hočemo peti o rešenju tvojem in v imenu Boga našega dvignemo zastave. Jehova naj izpolni vse prošnje tvoje. Sedaj vem, da Jehova pomaga maziljencu svojemu, da odgovori iz nebes svetosti svoje po mogočnih rešilnih delih desnice svoje.« (Ps. 20:5, 6)
[Slika na strani 12]
»Kdo si ti?« je vprašal Boaz. »Jaz sem Ruta, dekla tvoja.«