Sodelovati na enotnosti družine
1. a) Kakšnih besed in kakšnega stališča naj se član krščanske družine izogibajo? b) Kakšen dober nasvet nam je dan v Kološanom 4:6?
»REKEL sem ti!« »Nikoli me ne poslušaš!« »Ti nisem rekel, da se bo to zgodilo?« Vse prepogosto padajo takšne besede v pogovoru med zakonci in otroki. Zvok glasu pri tem večinoma pokaže, da se jezijo nad nečim, k čemur je spodbudil partner, ni se pa dobro izteklo. Modri mož je pisal: »Bolje je prebivati v pusti deželi nego z ženo prepirljivo in togotno« (Preg. 21:19). Enako lahko rečemo za sitnega in zlovoljnega moža. Slovarji definirajo besedo »godrnjati« takole: »z ne preveč glasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje«. Takšno obnašanje v krščanski družini gotovo nima prostora. Oba zakonca se morata tega varovati. Dober nasvet za nas vse bomo našli v besedah apostola Pavla skupščini v Kolosah: »Beseda vaša bodi vedno v milosti, s soljo zabeljena, da veste, kako vam je vsakemu odgovarjati« (Kol. 4:6). Takšno obnašanje do zakonskega partnerja bo gotovo obema v blagoslov.
2. Kakšno pojasnilo dobrote je bilo dano bralcem tega časopisa?
2 V tem časopisu smo pred nedavnim obravnavali lastnost dobroto. V članku je bilo rečeno: »Kristjani morajo paziti na to, da njihova dobrota ni morda manjša od dobrote, ki jo pokazujejo ljudje, ki niso Božji služabniki. ... Danes vedno znova beremo o ljudeh, z deli izredne dobrote, medtem ko drugi, ki se izdajajo za Bogu predane služabnike, še zdaleč niso tako dobri.« Kako zelo žalostno bi bilo, če bi v naši družini, sestoječi iz krščenih Jehovinih oboževalcev, med seboj ne bi bili ljubeznivi.
3. Kaj pove beseda »takisto« o tem, kako bi možje morali ravnati s svojimi ženami?
3 Apostol Peter je pisal soprogom, kako naj ravnajo s svojimi ženami: »Možje takisto, živite z ženami svojimi po spoznanju, kakor s slabšo posodo in jim dajajte čast, ker so tudi sodednice milosti življenja, da nimajo zaprek molitve vaše« (1. Petr. 3:7). Z besedo »takisto« ali enako se Peter sklicuje na besede, s katerimi je začel 2. poglavje svojega pisma, kjer je svetoval glede podložnosti in podobnem. Pokazal je, da je Gospod Jezus Kristus svojim naslednikom zapustil zgled. O Jezusu piše: »On psovan ni psoval, trpeč ni pretil, temveč vse je prepuščal tistemu, ki sodi pravično« (1. Petr. 2:23). Jezusovo postopanje je zares odlikovala dobrota — resnično plemenit zgled za zakonske može.
4. Kako bi morale žene »takisto« pokazati dobroto?
4 Seveda je imel Peter »takisto« tudi nasvet za žene. Govoril je o ženah, naj imajo »krotkega in mirnega duha«, »ki je dragocen pred Bogom«. Z njim izražajo dobroto žene, ki želijo biti služabnice Jehove in Kristusa Jezusa (1. Petr. 3:1—4).
5. Pokaži, zakaj Petrova spodbuda, naj bomo dobri, velja vsem?
5 Toda to ni vse. Ko gre za to, da bi vsi v družini pokazovali tak dober duh, niso starši edini, ki se jih spodbuja, da ne godrnjajo in da niso preveč kritični. Peter je pisal dalje: »Slednjič pa, vsi bodite enega mišljenja, sočutni, bratoljubni, milosrčni, ponižni.« O nagradi, ki jo prinaša upoštevanje tega nasveta, je pisal Peter nekaj vrst zatem: »Ker oči Jehovine so obrnjene v pravične in ušesa njegova k njih molitvam« (1. Petr. 3:8, 12).
SKRBETI ZA OTROKE
6. a) Kako morata tako oče kot mati zadostiti odgovornosti, da skrbita za otroke? b) Kakšen nasvet nam daje Biblija glede vzgoje otrok?
6 Tako pridemo do vzgoje otrok v družinskem krogu. V predhodnem članku smo brali, da je očetova naloga vzgojiti otroke v karanju in resnem opominjanju v Gospodu (Efež. 6:4). Toda samo po sebi je razumljivo, da ima v tem pomembnem področju družinskega življenja tudi mati veliko odgovornost (Preg. 6:20; Efež. 6:1, 2). V svetu, v katerem se kopičijo hudodelstva in kjer statistika o kriminalu otrok in najstnikov pokazuje strahotno sliko nasilja, se v resnici lahko vidi, da vzgoja, ki jo krščanski starši posredujejo svojim otrokom, lahko zanje pomeni življenje ali smrt. Če sta oba starša verna, se lahko združeno posvetita uporabi modrih naukov Božje besede v vzgoji otrok (Preg. 13:24; 22:6).
7. Kako bi morala postopati oče in mati v različnih pogledih glede vzgoje otrok in zakaj?
7 Ljubeča vzgoja otrok s strani obeh staršev lahko veliko prispeva k srečnemu družinskemu ozračju. Starša se lahko pogovorita o različnih mnenjih glede vzgoje otrok, kadar sta sama in ju otroci ne slišijo, in razumno skleneta, kaj bo koristilo otrokom. To bo povečalo spoštovanje do nasvetov in do vzgoje obeh staršev in otroci ne bodo poizkušali v vprašanjih ali problemih, ki nastanejo pri njih, izigravati starše med seboj.
8. a) Katerega dejstva ne smemo prezreti pri vzgoji otrok? b) Kaj se morata starša truditi, da naredita?
8 Res je, da nekateri mladi ne sprejmejo resnice Božje besede s srcem. Kakor pri Kajnu, Ezavu in drugih resnica pri nekaterih otrocih ne najde odmeva. V življenju se ne pustijo voditi temu, kar bi prispevalo k harmoniji v družini. To v resnici lahko vernim staršem povzroči veliko bolečino in vprašajo se lahko: »Kaj sva naredila narobe?« Včasih so starši res storili vse, kar je bilo mogoče, da bi otroke vzgojili v pravičnosti. Za nasvete in vzgojo so uporabljali Biblijo in kljub temu so se otroci uprli in odbili poslušnost kot Božji otroci. Na takšne primere se nanaša, kar je pisal Modri v Pregovorih 17:21, 25, kjer beremo: »Neumnega oče se ne bo veselil. V žalost je očetu svojemu sin bedak in v bridkost porodnici svoji.« Zato je nujno potrebno, da starši naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bi dali otrokom na pot življenja to, kar jim pripada. To lahko storijo tako, da sledijo biblijskim nasvetom o vzgoji otrok (5. Moj. 6:4—9). Tako bosta starša bistveno prispevala k enotnosti družine.
9. a) Kaj, razen preučevanja Biblije, je za otroke še potrebno? b) Na katerih področjih lahko starši pokažejo zanimanje za otroke?
9 Zapomniti si moramo, da ni dovolj preučevati z otroki Biblijo, da bi jih vzgojili v strahu Jehovinem. Potrebna je tudi praktična uporaba biblijskih temeljnih načel. Če imaš otroke, jim moraš biti v marljivosti dober zgled. Bi bilo prav, da bi si otroci sami pripravljali zajtrk in vse potrebno za šolo ter odšli, medtem ko bi mati še spala? Krščanska mati, ki dela na enotnosti družine, bi morala vstati — če je ne ovira bolezen ali kak drug tehten razlog, ko se njeni otroci odpravljajo v šolo, jim pripraviti pravilen zajtrk in skrbeti za to, da so primerno oblečeni. Krščanski starši bi se morali zanimati, kako sodelujejo otroci pri pouku in ali njihovo obnašanje vedno odgovarja dobro vzgojenemu Jehovinemu služabniku. Svojim otrokom morajo vsaditi spoštovanje do starejših oseb in do tuje lastnine. Vse to in še veliko drugega lahko staršem pomaga vzgojiti otroke, da jim ne bodo v jezo, temveč v slavo svojemu Stvarniku in v zadovoljstvo materi in očetu.
ODNOS MED MOŽEM IN ŽENO
10., 11. Kako se vede danes vedno več ljudi in kakšno gledišče zastopajo?
10 Nadalje so stalno prisotni problemi, ki zadevajo intimni zakonski odnos med možem in ženo. V svetu so o tem področju zadnja leta zelo veliko pisali; nekaj tega neposredno nasprotuje zdravemu nasvetu Božje besede. Danes je v navadi, da mnogi partnerji živijo skupaj, ne da bi bili poročeni. To seveda ni nič novega, toda mnogi mislijo, da je to nekaj »pametnega« in da javnost mora vedeti, da se ne ozirajo niti na občutke drugih niti na moralna merila Božje besede.
11 Celo v navidezno krščanskih deželah tako imenovani »verniki« živijo skupaj, ne da bi bili poročeni, in govore, da je uradna prisega zvestobe na kosu papirja, ki potrjuje, da sta zakonca vezana drug na drugega, več ali manj nepomembna. In mnogo jih je, ki povsem javno živijo skupaj z več partnerji drug za drugim, ki jih lahkomiselno menjujejo. To je seveda privedlo do tega, da so se širile spolne bolezni, uničevala življenja in veliko otrok prestopa zakone. Toda mnogim se to zdi nepomembno, vse dokler lahko zadovoljujejo svojim sebičnim željam.
12. Kakšno gledišče mora imeti krščanski par do takšnega načina življenja?
12 Krščanskim parom je takšen način življenja seveda prepovedan, ker ga Bog ne odobrava. Dobro vedo, da je ugajati Bogu in delati njegovo voljo najvažnejše v njihovem življenju. To jim prinaša Božji blagoslov. Kljub temu morajo poročeni kristjani paziti, da ne postanejo njihovi zakonski odnosi razuzdani z nenaravnimi postopki — postopki, ki nasprotujejo temeljnim načelom Božje besede. Oba zakonca naj upoštevata v spolnih odnosih krščanske občutke drugega.
13. Kako lahko mož pokaže, da ljubi svojo ženo?
13 Naš Stvarnik je tako ustvaril moža in ženo, da se lahko v zakonu razveseljujeta tesne in prisrčne zaupljivosti. Zato je bila žena ustvarjena kot »dopolnilo«, to se pravi, da dopolnjuje svojega moža. Mož in žena morata biti »e n o meso« (1. Moj. 2:18, 21—24). Da bi ta ureditev njunih intimnih stikov služila v zadovoljstvo obema, morata prevzeti vsak svojo vlogo. Apostol Pavel je na primer pisal: »Tako so možje dolžni ljubiti žene kakor telesa svoja. Kdor ljubi ženo svojo ljubi sebe; kajti nihče ni nikoli sovražil svojega mesa, temveč hrani in goji ga« (Efež. 5:28, 29). Da bi bila žena resnično srečna, mora občutiti, da je zaželena in ljubljena. V intimnem življenju moža in žene mora biti ta ljubezen očitna, če hočeta oba pospeševati enotnost družine in razumevanje.
14. Česa naj se mož in žena v zakonskih odnosih izogibata in zakaj?
14 Vedenje moža in žene pri izpolnjevanju zakonskih dolžnosti bi moralo temeljiti na Božji besedi (1. Kor. 7:3—5). Zakonca naj se veselita drug drugega in svoje tesne zveze, toda izogibata naj se protinaravnih dejanj kakor je sodomija, oralni odnosi in podobno. To označujemo kot »nenaravno«, ker Stvarnik zagotovo ni predvidel takšnih dejanj za moža in ženo in ker je v njegovi besedi poudarjena potreba, izogibati se nečistih dejanj, značilnih za ta svet (3. Moj. 18:1—30; Rimlj. 1:24—27; 1. Tesal. 4:3—8).
15. Čemu se mora izogniti nekdo, ki želi obleči novo osebnost? (Primerjaj Juda 7).
15 Ker živimo v tem pokvarjenem sestavu stvari, se moramo gibati v mejah, postavljenih s krščanskimi nauki, in ne smemo posnemati mišljenje in stališče ljudi, ki zagovarjajo napačna postopanja. Danes se obravnava vsaka vrsta spolnosti kot trgovsko blago. Mnogi, ki spoznajo resnico, so si v tem starem sestavu stvari nabrali izkušenj in dovolili, da je na njihovo življenje vplival posvetni način mišljenja. Izšli so iz tega sestava in so sedaj v Božji ureditvi. Spremenili so svoje misli, oblekli novo osebnost in želijo živeti v soglasju s pravičnimi merili in temeljnimi načeli Božje besede (Efež. 4:19—24).
16. a) Česa se mora kristjan varovati v zvezi svoje morale? b) Kaj pokažejo v zvezi s tem dogodki v dneh Noeta in v času Sodome in Gomore? c) Pojasni, kako pomembne so besede Rimljanom 2:12—16 v zvezi s tem?
16 Nadvse važno je, da vsi, ki smo bili poklicani iz teme v čudovito Božjo svetlobo resnice, strogo pazimo na naše razmišljanje in postopanje. Ne odobravamo tistega, kar Bog obsoja. Grehu se ne bi smeli izpostavljati in misliti, da imamo določene pravice in odločitve, ki jih lahko po mili volji uresničujemo. Ne smemo se opravičevati, da v Bibliji ne najdemo ničesar črno na belem o določenem dvomljivem načinu življenja. Nobenih dokazov ni, da je v Noetovih dneh obstojal nek napisan zakon, ki bi angelom prepovedoval spolne odnose s človeškimi hčerami. Kljub temu je bilo to grešno, hudobno in nemoralno postopanje. Bog je videl, da je bila Zemlja polna pokvarjenosti in nasilja. Uničil je tisti hudobni svet in rešil samo osem pravičnih duš (1. Moj. 6:11, 12; 1. Petr. 3:19, 20). Pozneje je Bog uničil mesti Sodomo in Gomoro, ker so bili njuni prebivalci homoseksualci. Toda ničesar v Bibliji ne pokazuje, da so imeli ljudje takrat pismene zakone od Boga, kjer so bili taki postopki posebej prepovedani (1. Moj. 13:13; 19:24, 25). Bog je dal človeku vest že ob ustvaritvi. Človek v osnovi ve, kaj je pravilno in kaj napačno, kateri postopki so zli in jih Bog obsoja (Rimlj. 2:12—16). Človek v bistvu tudi ve, kaj je nameraval Bog, ko je dal možu in ženi sposobnost razmnoževanja in jima omogočil s spolno združitvijo proizvesti potomstvo. Zato človek načelno ve, da sta homoseksualnost in lezbična ljubezen napačna, da je napačen oralni spolni odnos, da je napačna bestialnost kakor tudi zakonolom, nečistovanje in podobno. Da bi zato pospeševali enotnost družine, se morata tako mož kot žena gibati znotraj mej Bogu všečnega mišljenja, ki temelji na temeljnih načelih Božje besede. To vodi k trajnemu veselju in sreči v družinskem krogu.
17. Naštej še nekaj napak, ki se jih je dobro v zakonu izogibati.
17 Velja tudi upoštevati, da se ne sme zakonskih intimnih dolžnosti uporabiti kot orožje proti zakonskemu partnerju zaradi osebnih koristi ali zadovoljitve lastnih interesov. Apostol Pavel je svetoval: »Ženi mož izpolnjuj dolžnost, takisto tudi žena možu. Ne odtegujta se drug drugemu, razen z dogovorom.« Vsak zakonec mora upoštevati potrebe drugega in se ravnati po Pavlovih besedah: »Nihče naj ne išče svojega, temveč vsak dobro drugega« (1. Kor. 7:3, 5; 10:24).
18. Kdo nam daje zdrave nasvete o zakonu in o tem, kako ga ohranimo častnega?
18 Jehovina vidna organizacija daje poročenim mnoge nasvete, ki so v veliko pomoč, in upoštevanje le teh jim je v blagoslov. Ti nasveti ne prihajajo od nikogar drugega kot od Jehove, in sicer po njegovi besedi. Ko je pisal apostol »Častit bodi zakon pri vseh in postelja neoskrunjena«, je tudi mislil tako in vsi, ki želijo živeti srečno zakonsko življenje, lahko dosežejo takšen zakon z upoštevanjem dobrega nasveta, ki ga je dal apostol Pavel hebrejskim kristjanom (Hebr. 13:4).
19. Katere nadaljnje probleme v zvezi z zakonom, enotnostjo družine in mirom med Božjimi služabniki bomo še obravnavali?
19 V tem članku smo obravnavali srečen zakon, kjer sta mož in žena Bogu predana, krščena kristjana, ki sledita istim ciljem in interesom. Mnogi Jehovini služabniki pa so poročeni z nevernikom ali živijo ločeni od zakonskega partnerja. Kako lahko nekdo v takšnem položaju, ki ima otroke in želi biti srečen, reši svoje mnoge probleme? Kaj svetuje takšnim Jehovinim služabnikom Božja beseda? Te misli bomo obravnavali v naslednjem članku.
[Slika na strani 22]
Oba starša bi morala biti pri vzgoji otrok enotna.