Korist samodiscipline
KDO še ni videl, kako miličnik piše potrdilo o plačilu kazni vozniku avtomobila, ki je prekršil kakšno prometno pravilo, če je na primer prekoračil dovoljeno hitrost? V mnogih takih slučajih je vozniku manjkalo samodiscipline. Popustil je skušnjavi ali nagibu, da prezira prometne predpise, zato je moral biti kaznovan.
Zakon povoda in posledic, ki deluje v našem telesu, nas kaznuje, če nismo samodisciplinirani. Navdihnjeni pisec Pregovorov je na primer rekel: »Komu gorje, komu joj? čigavi so prepiri ... čigave rane brez vzroka? ... Njih, ki pozno sedevajo pri vinu, ki hodijo okušat mešano pijačo.« Nedvomno je ena glavnih tem knjige Pregovorov modrost samodiscipline (Preg. 23:29—35).
Kar zadeva posameznike, se lahko uporabi tudi na cela ljudstva. Znani britanski državnik osemnajstega stoletja je nekoč rekel: »Ljudje so upravičeni uživati državljanske pravice točno v tisti meri, v kateri so pripravljeni moralno brzdati lastne zahteve.« Zatem je poudaril, da »družba ne more obstajati brez kontrole vlade nad željami in zahtevami in čim manj je te od znotraj, tem več je mora priti od zunaj«. Z drugimi besedami: če ljudem manjka samodiscipline, jih morajo oblasti v interesu miru in varnosti tem bolj držati v mejah. So primeri, da so ljudje pod demokratično vladavino postali tako nezakoniti, da so utrli pot diktaturi. Koliko pametnejše je vendar, gojiti samoobvladanje, kakor izpostavljati zaželeno svobodo!
To lahko ponazori primer iz našega časa: Spomladi leta 1974 so določene vlade v ZDA grozile, da bodo uvedle omejitev blaga in kontrolo cen, če se ljudstvo in industrija ne bosta brzdali. Nedvomno je veliko bolje, če so državljani samodisciplinirani in tako preprečijo omejitve svojih vladavin.
ZAKAJ VSI POTREBUJEMO DISCIPLINO
Kaj je disciplina? Pod disciplino razumemo »podrejanje, podreditev pravilom, predpisom, ki so obvezni za vse člane kake skupnosti«. Glagolska oblika besede pomeni »navaditi koga na disciplino, na red, kaznovanje, vzgojiti k poslušnosti«.
Na mnogih mestih nam Biblija pojasnjuje, zakaj včasih vsi potrebujemo disciplino. Prvič se je pokazala nujnost, ko sta postala naša prastarša namenoma neposlušna. Od takrat je »misel srca človekovega huda od mladosti njegove« (1. Moj. 8:21). Zato se je lahko David, ko se je ujel v težke grehe, zagovarjal pred Jehovo: »Glej, v krivici sem se rodil in v grehu me je spočela mati moja« (Ps. 51:5).
Božja beseda primerno svetuje: »Neumnost je pripeta k dečkovemu srcu, a šiba strahovanja jo odpravi daleč od njega.« »Ne odtezaj dečku strahovanja, kajti če ga udariš s šibo, ne umrje. Opletaj ga s šibo, in otmeš dušo njegovo iz groba« (Preg. 22:15; 23:23, 24).
Kristjanom se zaradi podedovane nepopolnosti in pomanjkljivega znanja in izkušenj svetuje, naj radovoljno sprejmejo disciplino ali vzgojo nebeškega Očeta: »‚Ne preziraj strahovanja Jehovinega, in ne omaguj, ko te kara. Kogar namreč ljubi Jehova, tega strahuje in tepe vsakega sina, katerega sprejema.‘ ... Ako smo imeli telesne roditelje, ki so nas strahovali, in smo se jih bali. ... Oni so nas namreč strahovali za malo dni, kakor se jim je prav zdelo, (Jehova) pa nam v korist, da bomo deležni svetosti njegove. Vsako strahovanje seveda se nam za sedaj ne zdi veselje, ampak žalost, pozneje pa daje njim, ki jih je vadilo, miru poln sad pravičnosti« (Hebr. 12:5—11).
ZAKAJ JE SAMODISCIPLINA KORISTNA
Samodisciplina je koristna, ker človeku pomaga ohraniti čisto vest. Nekdo, ki je discipliniran, vestno in temeljito opravlja svoje delo, če ga njegov delodajalec opazuje ali ne — tudi, če nihče, razen njega in Boga, ne vidi razlike — bo občutil zadovoljstvo, da ima čisto vest (Kol. 3:23).
Isto velja tudi za naš odnos do drugih. Kdor se upira skušnjavi, da bi pripovedoval laži, čeprav majhne, bo imel boljšo vest kakor nekdo, ki mu je vseeno, če se z lažmi izgovarja (Efež. 4:25).
Seveda velja to tudi glede spolne morale. Samodisciplina zahteva, da svoj razum odvračamo od nečistih stvari, se izogibamo pornografske literature, se upiramo skušnjavi flirtanja ali igranja z nemoralo. Toda gotovo je modro, če tudi na tem področju kažemo samodisciplino, ker bomo lahko zatem rekli kakor apostol Pavel: »Jaz sem z vso dobro vestjo živel pred Bogom do današnjega dne« (Dej. ap. 23:1).
Jezus nam je priporočal samodisciplino, ko je rekel: »In če te pohujšuje roka tvoja, odsekaj jo; bolje ti je brez roke priti v življenje nego imeti obe roki in oditi v geheno.« In »če te noga tvoja pohujšuje« in »če te oko tvoje pohujšuje«, postopaj s temi deli telesa prav tako (Marko 9:43—48).
Vsakdo med nami pozna svoje slabosti. Drugi morda ne cenijo naše odločnosti v določenih stvareh, toda mi sami vemo, kje moramo gojiti samodisciplino, da bi ugajali Bogu. Apostol Pavel nam je dal dober zgled, ker je ‚trl svoje telo in ga usužnjeval, da ne bi kako, ko je drugim oznanjeval, sam bil zavrgljiv‘ (1. Kor. 9:27).