Je bila Marija s telesom vzeta v nebo?

MILIJONI verujejo danes v Marijino »vnebovzetje«, to se pravi, da je šla s telesom v nebo. To je oznanil 1. novembra 1950 papež Pij XII. kot nezmotljiv katoliški nauk.

Osnova za objavo takšnega nauka je bila položena veliko prej. Že stoletja so katoličani vsako leto 15. avgusta praznovali Marijino vnebovzetje. Ko je objavil papež Pij IX. leta 1854 nauk, da je »bila Marija ... v trenutku svojega spočetja ... obvarovana vsakega madeža podedovanega greha«, kot dogmo, so Vatikan vedno znova prosili za to, da definira »Marijino vnebovzetje«. Vprašanje, ki je moralo biti pojasnjeno, je bilo, če Marija ni bila samo osvobojena podedovanega greha, temveč če ji morda tudi ni bilo treba umreti in čakati do vstajenja od mrtvih v grobu.

Definicija papeža Pija XII. ni rešila vprašanje, če je Marija resnično umrla, temveč je Marijino »vnebovzetje« pojasnil kot dejstvo. Papež Pij XII. je pojasnil: »Neomadeževana, večna devica, Božja mati Marija, je bila po koncu svojega zemeljskega življenja s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo.«

Ker smatrajo dogmo o Marijinem »vnebovzetju« milijoni za krščanski nauk, bi bilo pričakovati, da bomo našli v Svetem pismu dobro podporo za to. Ali je tako? »Izrecnih dokazov za vnebovzetje v Bibliji ni najti,« piše v Novi katoliški Enciklopediji, »kljub temu vztraja papež v dogmatizacijski listini, da temelji ta resnica končno na Bibliji.« (Zv. 1, str. 972). Da bi ugotovili, če temelji nauk o Marijinem »vnebovzetju« »končno na Svetem pismu« moramo preiskati, kaj pravi Biblija.

KAJ RAZODEVA BOŽJA BESEDA

Kakor kaže zgodovinski razvoj nauka, temelji misel o Marijinem »vnebovzetju« na dogmi o »brezmadežnem spočetju«. Zato moramo najprej preiskati, če je v Bibliji kakšna podpora za mišljenje, da je bila Marija — kakor pravi dogma o »brezmadežnem spočetju« — »obvarovana vsakega madeža podedovanega greha«.

O »brezmadežnem spočetju« je v New Catholic Encyclopediji rečeno: »Sveto pismo ne vsebuje nobenega neposrednega pokazovanja na Marijino spočetje.« (Zv. 7, str. 378). To delo javno priznava, da govori zgodovinsko pričevanje proti razumevanju, da je »brezmadežno spočetje« sestavni del ustmenega nauka apostolov. Tudi cerkveni očetje prvih stoletij tega nauka niso zastopali. Takole beremo: »Najbolj zgodnji cerkveni očetje so imeli Marijo za sveto, toda ne za popolnoma brezgrešno. Origenes in nekateri njegovi nasledniki so mislili, da je bila nepopolna kakor druga človeška stvarjenja« (Zv. 7, str. 378, 379). So se »zgodnji cerkveni očetje« motili? Po Svetem pismu ne.

Iz Biblije se jasno vidi, da se je Marija sama imela za grešno. Mojzesov zakon je zahteval, da mati po rojstvu sina ob koncu njenih dni očiščevanja daruje »enoletno jagnje v žgalno daritev in golobiča ali grlico v daritev za greh«. O ženi, ki si ni mogla privoščiti jagnjeta za žrtev, je rekel zakon: »Naj vzame dve grlici ali dva golobiča, enega v žgalščino in drugega v daritev za greh.« (3. Mojz. 12:6—8). Če bi bila Marija brez greha, bi z darovanjem daritve za greh naredila napačen vtis. Toda Biblija poroča, da sta Jožef in Marija prišla »da opravita daritev po tem, kar je rečeno v postavi Gospodovi: dve grlici ali dva golobiča« (Luk. 2:24). S tem da je Marija sledila postavi, ki je veljala za grešne ljudi, je priznala svojo nepopolnost.

Jezus pa je ravnal drugače. Ko so nekoč Petra vprašali, če je Jezus plačal tempeljski davek, je rekel, da ga je. Pozneje je Jezus Petra poučil, da kralji od svojih sinov ne zahtevajo davkov. Peter je lahko tako spoznal, da Jezus kot edinorojeni Božji Sin ni bil dolžan plačati davka za vzdrževanje Očetovega templja. Glede na okoliščine pa Jezus drugim ni hotel dajati povoda za spotikanje. Zato je storil čudež in Petru omogočil plačati tempeljski davek (Mat. 17:24—27).

Kaj pa pomeni, da je rekel angel Gabriel Mariji: »Zdrava, z milostjo obdarovana! Gospod je s teboj«? (Luk. 1:28). Te besede so tolmačili tako, kot da je bila Marija že od začetka svojega življenja »polna milosti« in je morala biti zato spočeta brez vsakega greha. Papež Pij XII. je razširil pomen besed Gabriela na Marijino »vnebovzetje«, tako da je pojasnil, da je šele ob »vnebovzetju« bila popolnoma deležna »milosti«.

Upoštevati velja, da ta razlaga Gabrielovih besed ne soglaša z biblijskim poročilom v grščini. O uporabi izraza »polna milosti« kot podpora za nauk o »brezmadežnem spočetju« je rečeno v New Catholic Encyclopedia: »Ta razlaga ... ne upošteva dejstva, da grški izraz (kecharitoméne) še zdaleč ni tako jasen, kakor bi lahko razumeli iz prevoda »polna milosti«. (Zv. 7, str. 378). Nekateri moderni prevodi zato Gabrielove besede odgovarjajoče prvotnemu smislu grškega izraza ne prevajajo s »polna milosti«. Tako se na primer prevod Jörg Zinka glasi »Blagoslovljena« in New American Bible uporablja izraz »O hči milosti«. Gabrielove besede Mariji pokažejo, da je bila v veliki milosti, ker naj bi postala Mesijeva mati; ne more pa se jih uporabljati za podporo nauka o »brezmadežnem spočetju« in o »vnebovzetju«.

Razen tega govori Biblija proti možnosti, da bi lahko šel kak človek s telesom v nebo. Apostol Pavel je rekel o vstajenju v nebeško življenje: »So tudi telesa nebeška in telesa zemeljska, toda druga je slava nebeških, a druga zemeljskih. Druga je slava sonca in druga slava meseca in druga slava zvezd, kajti zvezda se od zvezde loči v slavi. Tako tudi je vstajenje mrtvih. Seje se v trohljivosti, vstaja v netrohljivosti; seje se v nečasti, vstaja v slavi; seje se v slabosti, vstaja v moči; seje se telo naravno, vstaja telo duhovno ... To pa pravim, bratje, da meso in kri ne moreta podedovati Božjega kraljestva.« (1. Kor. 15:40—50). Kakor vsi drugi, ki dobijo nesmrtno življenje v nebesih, je morala Marija zapustiti svoje zemeljsko telo, da bi doživela spremembo v nebeško življenje.

Biblija torej nedvoumno pokazuje na to, da ni bila Marija niti brez madeža spočeta niti ni šla s telesom v nebesa. To naj bi ljudi navedlo k razmišljanju. Jezus Kristus je takratnim duhovnim voditeljem svojega časa očital, da so »iz človeških naukov naredili dogme« (Mat. 15:9, New American Bible). Mar navedeni dokazi ne pomagajo spoznati, da je dogma o Marijinem »vnebovzetju« izpeljana iz »človeških naukov«? Če so te poučili v tem nauku, mar naj ne bi preiskal, če morda tudi druge stvari, ki so te jih naučili, ne temeljijo na Bibliji, temveč so samo rezultat človeškega duha? Če boš to storil, boš postopal v soglasju z apostolovim nasvetom: »Vse izkusite: kar je dobrega, ohranite.« (1. Tes. 5:21).