Pomagajte mladim »postati zgled vernim«
»Nihče naj ne zaničuje mladosti tvoje; marveč zgled bodi vernim v besedi, v vedenju, v ljubezni, v veri, v čistosti« — 1. Timoteju 4:12.
1.–3. a) Zakaj so mnogi starši ponosni na svojo mladino? b) Navedi primere — tudi iz lastnih izkušenj — ki pokažejo, kako so mladi ljudje zastopali krščanska načela? c) Na kakšen način se je s tem uresničilo, kar govori Biblija?
OČI sveta so usmerjene v mladino kakor še nikoli v zgodovini. Postala je središče pozornosti. Mnogi starši imajo zelo visoko mnenje o svojih otrocih. Gledano v celoti so Jehovine priče še posebno ponosne na svoje mladostnike in to iz tehtnega razloga. V večini slučajev so dali njihovi otroci izreden zgled in to v času, v katerem se opaža močan moralni razpad.
2 Tako na primer Rihard, mlada Jehovina priča. Takole pripoveduje: »Moj učitelj je hotel, naj med poukom dokažem nauk o razvoju. Rekel sem mu, da sem kristjan in tega zaradi vesti ne morem storiti.« Ker je zastopal vero v stvarstvo, je dobil slabo oceno. Občutil pa je zadoščenje zato, ker je trdno zastopal, kar je veroval. Randy, druga priča, ni hotel v zadnjem šolskem letu goljufati pri izpitu francoščine. »Bil sem sicer edini v razredu, ki izpita ni naredil,« je rekel. Ko ga je učitelj vprašal, zakaj ni pogledal v knjigo, ki bi jo zlahka dosegel, je enostavno odgovoril: »Nisem hotel varati.« Čeprav so lahko učitelj in ostali učenci nad toliko poštenostjo samo zmajevali z glavo, je bil Randy prepričan, da je storil prav. Zastopati temeljna načela je zanj pomenilo več kakor narediti izpit. Nadaljnji primer je Debbie, mladoletna Jehovina priča, ki dela v slaščičarni. Njen predpostavljeni je zahteval, naj pri delu nosi krajša krila, sicer bo odpuščena. Debbie je šla k vodji prodajalne in mu pojasnila, da je krščanska Jehovina priča in se želi pošteno oblačiti. Ni bila odpuščena, ker je bila dobra delavka. Za Debbie je bila to moralna zmaga. Svojemu gledišču in božanskim temeljnim načelom, ki jih je zastopala, je ostala zvesta.
3 Če pomisliš, da obstaja na tisoče takšnih primerov vere, poštenja, neomadeževanosti, zvestobe temeljnim načelom in vestnosti, boš razumel, zakaj imajo starši med Jehovinimi pričami razlog, da so na svojo mladino ponosni. O starših takšnih otrok je rečeno v Pregovorih: »Veseli se naj oče tvoj in mati tvoja, in naj se raduje roditeljica tvoja« (Preg. 23:25; 1. Petrov 2:12).
ZGLED STARŠEV
4. a) Kaj je potrebno, da bi otroke vzgojili v moralno dobre ljudi? b) Kakšno korist imajo otroci, če živijo njihovi starši zgledno življenje?
4 Ni pa odvisno zgolj od slučaja, če postanejo otroci v našem nemoralnem svetu dobri ljudje. Saj se ne »bere s trnja grozdje ali z osata smokve« (Matevž 7:16—18). Če starši hočejo, da bodo njihovi otroci ‚zgled vernim v besedi, v vedenju, v ljubezni, v veri, v čistosti‘, tedaj jim morajo dajati pravilen zgled (1. Tim. 4:12). Ni dovolj enostavno želeti, da bi postali otroci moralno dobri ljudje. Potrebno je več. Čistost otroku ni prirojena. Dobroto in moralno obnašanje si je treba pridobiti z učenjem in opazovanjem. Oče, ki živi po moralnem zakonu Biblije, in zakonska žena, ki daje v moralnem pogledu dober zgled, poučujeta s svojo besedo in zgledom (5. Mojz. 6:4—9). Ta način poučevanja izvira od najvišje Avtoritete, ker jo uporablja sam Jehova Bog. Jezus je rekel o svojem nebeškem Očetu: »Sin ne more sam od sebe ničesar delati, razen kar vidi, da dela Oče; karkoli namreč dela on, to tudi Sin dela prav tako. Kajti Oče ljubi Sina in mu kaže vse, kar sam dela« (Jan. 5:19, 20). Ljubeči starši lahko torej s tem, da dajejo sami »v besedi, v vedenju, v ljubezni, v veri, v čistosti« dober zgled, pokažejo svojim otrokom, kakšno življenje naj živijo.
5., 6. a) Kaj se lahko zgodi, če starši ne postopajo tako, kakor učijo? Navedi primer. b) Zakaj je važno, da starši svojo avtoriteto uporabljajo na pravilen način?
5 Pred kratkim je desetletna Liza lagala svoji mami in šolskemu ravnatelju v zvezi z neko knjigo, ki naj bi jo vrnila v šolsko knjižnico. Mati se je vprašala: »Zakaj je Liza lagala?« In, kar je bilo morda še važnejše: »Kako se je naučila tako zvito in zakrknjeno lagati?« Vzela je svojo hčerko v naročje. »Liza«, je rekla, »ali ne veš, da ne smeš nikoli lagati?« Liza se je čutila stisnjeno v kot in se je branila: »Ti in oče, vidva tudi lažeta — vedno znova. Zakaj pa ne bi jaz lagala?« Lizina mati bi sedaj zlahka rekla: »Kako pa govoriš z menoj? Končno sem tvoja mama!« Tako bi Liza morala molčati, ali pa bi bil s tem problem rešen? Liza ni imela namena biti predrzna. Mati je nato mirno govorila z njo, priznala napako, na katero je Liza pokazala, in je nekatere stvari popravila. Na ta način si je pridobila Lizino zaupanje.
6 Prepiri med otroci in starši se pogosto vrtijo okrog uporabe starševske avtoritete. Res je sicer, da so starši dobili avtoriteto od Boga, toda apostol Pavel jih opozarja pred tem, da bi jo izrabljali. Pisal je: »Očetje, ne dražite svojih otrok, temveč vzrejajte jih v strahu in svarjenju Jehovinem« (Efež. 6:4). Z avtoriteto lahko otroke stisnemo v njihove meje in jih kaznujemo, toda z avtoriteto samo v mladih ljudeh ne moremo zbuditi želje, da bi bili dobri.
7. Kako lahko starši v svojih otrocih spodbujajo željo, da bi bili pravični in bi delali dobro?
7 Da bi to dosegli, morajo starši govoriti srcu svojih otrok in jim pomagati spremeniti njihovo stališče, ne samo način postopanja (Rimlj. 12:1, 2). Otrok mora sam od sebe želeti, da dela dobro, če se hoče res poboljšati. Otroci morajo čutiti v sebi nujno potrebo, da so moralno dobri. To je mogoče, tako da posnemajo svoje starše, ki vidijo v Jehovi Bogu svoj zgled za dobro (1. Petr. 1:15, 16). Na ta način bodo tudi otroci razvili željo, da bi ugajali Jehovi. S tem da dajejo starši v moralnem pogledu dober zgled, prihajajo otroci do prepričanja, da Bog vidi, kaj delajo, in da zanje skrbi (1. Petr. 3:12; 5:7). Če se mladi ljudje učijo iz Biblije in vidijo dober zgled odraslih, jim bo lažje z razumom in srcem ‚razumeti pravičnost in pravo sodbo in karkoli je pošteno, sleherno dobro stezo‘ (Preg. 2:9).
BORITI SE PROTI MATERIALIZMU
8. Zakaj je materializem nevarnost za mlade in kako opozarja pred tem Biblija?
8 Mladi ljudje, ki odraščajo v krščanski družini, naj vedo, da je ena največjih nevarnosti za njihovo duhovnost materializem. Zakaj? Ker velja danes za uspeh posedovanje mnogih lepih reči, na primer hiš, avtomobilov, čolnov in televizijskih aparatov, in mladina ima močno željo po uspešnosti. Posest sama na sebi ni nič napačnega, toda Biblija opozarja pred »srebroljubjem« in pred sklepom, da ‚obogatimo‘ (1. Tim. 6:9, 10, 17; Luk. 12:15—21). Pokaže, da je bogastvo varljivo, ker človeka ne more rešiti niti smrti niti mu dati zdravja in življenja. Zaradi bogastva lahko izgubimo vero ali celo pozabimo Jehovo (5. Mojz. 8:10—14; Pregovori 11:4). Zato Biblija modro svetuje: »Življenje bodi brez lakomnosti; zadovoljni bodite s tem, kar imate; kajti on (Bog) je rekel: ‚Ne odtegnem se ti in ne zapustim te‘« (Hebr. 13:5; 1. Tim. 6:8). Mladi se morajo naučiti ceniti Božjo obljubo, da jih ne bo zapustil, in verovati vanjo. Tedaj bodo vedeli, da ‚blagoslov Jehovin bogati, trud pa ničesar ne pridene‘ (Preg. 10:22).
9. a) Kako lahko starši pomagajo mladim, da se varujejo materializma? b) Kakšne dobre zglede in kakšen biblijski nasvet navajamo v zvezi s tem?
9 Kako pa se lahko mlade zaščiti pred zahrbtno zanko materializma? Predvsem so lahko starši svojim otrokom velika pomoč, tako da sami niso »srebroljubni«, da so zadovoljni s tem, kar imajo, in skrbijo za to, da se v družini pripisuje veliko vrednost duhovnim stvarem. Starši lahko pri tem opozorijo na primer Jezusa in apostolov. Jezus je rekel: »Sin človekov nima, kamor bi naslonil glavo svojo« (Mat. 8:20; Fil. 2:7, 8). Peter je razložil: »Glej, mi smo zapustili vse in smo šli za teboj« (Mat. 19:27). Pavel je pisal: »Vse (sem) izgubil in imam to za smeti, da pridobim Kristusa« (Fil. 3:8). Ni res, da bi morali biti mladi kristjani prisiljeni živeti življenje, polno odrekanja ali pomanjkanja. Nikakor! Jezus je obljubil svojim naslednikom, da jim bo Bog dal potrebne materialne stvari, če bodo postavljali službo Bogu na prvo mesto v svojem življenju. Da bi se lahko borili proti materializmu, pa je neobhodno potrebno, da se odrečemo nepotrebnemu luksuzu (Mat. 16:24). V prvi vrsti je treba vrednost polagati na duhovne stvari (Mat. 5:3; Gal. 5:16). Apostol Pavel je svetoval: »Hodi za pravičnostjo, pobožnostjo, vero, ljubeznijo, stanovitnostjo, krotkostjo. Bij dobri boj vere, poprimi se večnega življenja« (1. Tim. 6:11, 12). Tedaj materializem ne bo noben velik problem.
DOLGOČASJE PREMAGATI Z DELOVANJEM
10. Kaj je lahko razlog za dolgočasje, toda kako se lahko proti njemu borimo?
10 Mladi ljudje tožijo včasih nad dolgočasjem. Dolgčas nastopi običajno takrat, če razum in roke nimajo pametnega opravila. Prej je življenje na deželi zahtevalo, da je vsakdo sodeloval. Tudi otroci so morali krmiti kokoši, molsti krave in pomagati ob žetvi. Otroke so rabili in oni so to vedeli. Tudi danes bi radi mladi imeli občutek, da so potrebni in da imajo svoje mesto. Na dnu srca imajo običajno željo, da bi nekaj delali in dajali in ne samo gledali in jemali. Ta želja je dobra, ker Jezus je rekel: »Veliko bolje je dati nego vzeti« (Dej. ap. 20:35). Pavel je pisal: »Veselega dajalca ljubi Bog« (2. Kor. 9:7). Današnja mladina, ki trpi zaradi dolgočasja, bi lahko rešila svoj problem tudi tako, da dela nekaj za druge. Toda kako? Mladi kristjani bi lahko hodili nakupovat za starejše v skupščini, obiskovali bolne ali pomagali slabotnim pri domačih opravilih. In koliko veselje lahko storijo komu, ki slabo vidi, s tem da mu kaj preberejo!
11. Kaj lahko delajo otroci, da bi premagali dolgočasje, in kako jim pri tem lahko pomagajo starši?
11 Včasih lahko pomaga premagati dolgočasje tudi telesno udejstvovanje. Mlade deklice se lahko naučijo sešiti obleko ali kuhati in peči. Fantje se lahko naučijo opravljati domača popravila, in si osvojiti osnovne pojme mehanike ali mizarskih del. Tudi učenje novih jezikov ali celo klinopisov lahko pomaga pri borbi proti dolgočasju. Starši lahko pomagajo svojim otrokom, tako da jih naučijo dobro opravljati hišna dela. Lahko jim pokažejo, kako posteljejo svojo posteljo, zložijo svojo obleko, brišejo prah, čistijo in vrtajo in včasih celo prišijejo gumbe na očetovih srajcah. Mladi ljudje, ki postanejo veseli dajalci in delavci, bodo ugotovili, da imajo veliko preveč dela, da bi jim bilo lahko dolgčas. In kako dober zgled bodo tako postali drugim vernim! — 1. Kor. 15:58; 13:5; Propov. 5:18—20.
TRDNA POZNANSTVA SO LAHKO ŠKODLJIVA
12. a) Kaj pokaže, da so posvetni pogledi o trdnih poznanstvih nerazumni? b) Katere nevarnosti so povezane z nespametnim prijateljstvom med fanti in dekleti?
12 V družini z odraščajočimi otroci bo prej ali slej nastal problem trdnih poznanstev. Kakšno pomoč lahko pri tem nudijo starši? Kdor se ne pusti voditi biblijskim načelom, lahko hitro napak svetuje. Kati, ki označuje svoje starše za »dobre protestante«, pripoveduje: »Prvega prijatelja sem imela v devetem razredu, ko sem imela štirinajst let.« Priznava, da se oče ni strinjal, toda mati je prepir kmalu končala, ko je očetu zagotovila, da je Kati »dovolj stara«. Dovolj stara, toda za kaj? Kakor Kati sama priznava, niti s sedemnajstimi leti ni bila dovolj stara za zakon, kaj šele s štirinajstimi. In večina deklic njene starosti telesno, duševno in duhovno še ni pripravljena sprejeti nase probleme in dolžnosti, ki jih prinaša s seboj zakon. Zakaj tedaj iskati trdno poznanstvo? Dekleta kakor Kati gledajo na trdno poznanstvo kot na zabavo ali kratkočasje. Tako pravijo: »Predigra in ljubkovanje sta vendar čisto normalna, dokler se ne gre predaleč.« Toda Kati priznava, da prihaja precej deklet njene starosti v težave, to se pravi, da gredo predaleč in zanosijo in so morale nato splaviti ali pa roditi otroka. Nasprotno pa naj krščanski starši svoje otroke učijo in prepričajo o tem, da so po biblijskih merilih pogledi, kakršen je Katičin, napačni in da Božja beseda obsoja nebrzdano ravnanje. Mlad kristjan, ki postopa nečisto, je lahko izključen iz skupščine (Gal. 5:19, 21; 1. Petr. 4:3).
13. a) Kako želi Jehova, da bi živeli in se obnašali mladi? b) Zakaj so trdna poznanstva resna zadeva?
13 Jehova je srečen Bog in želi, da bi bila tudi mladina v življenju srečna — toda ne na popačenem, pokvarjenem nivoju, temveč na visokem moralnem nivoju (1. Tim. 1:11). Zato pravi: »Veseli se, o mladenič, v mladosti svoji, in hodi po potih, ki jih voli srce tvoje in jih gledajo oči tvoje, ali vedi, da te za to vse Bog privede na sodbo! Zato odpravi nevoljo iz srca svojega in odstrani hudo od telesa svojega« (Propov. 11:9, 10). Bog želi, da bi bila mladina srečna na odgovoren način, kajti za to, kar dela, mu je dolžna dati račun. Zato je trdno poznanstvo resna stvar. Služi lahko primernemu namenu, da neki par združi, toda ne v predigro, k »ljubkovanju« ali ljubezenski igri, temveč zato, da se oba spoznata, preden se poročita. Izven zakona lahko seksualno vzburjenje povzroči nejevoljo, duševne probleme ali celo vodi do splava in samomora. Tudi pari, ki so zaročeni, se nimajo pravice igrati s spolnostjo. Samske osebe, ki spolno živijo — do česar imajo pravico izključno poročeni — si bodo nakopale Božje neodobravanje in brezpogojno nosile posledice (1. Kor. 6:9, 10).
14. a) Kako lahko posredujejo starši svojim otrokom razumno stališče do trdnih poznanstev? b) Kaj lahko naredijo otroci, da bi se v razvojnih letih razumno udejstvovali?
14 Starši lahko svojim otrokom pomagajo ceniti Božje zakone, tako da z njimi prosto in odkrito govorijo o trdnih poznanstvih in o zakonu. Na ta način lahko otroci dobijo koristno znanje in občutek, da se Bog in njihovi starši zanimajo zanje in jih ljubijo (Preg. 15:3; 1. Petr. 3:12). Otroke se lahko spomni na to, da jim mlada leta nudijo edinstveno priložnost, da zrasejo v prave može in žene, in če pozneje želijo prevzeti nase odgovornost, ki jo prinaša s seboj zakon, bodo tedaj za to dobro oboroženi. Zrasejo lahko tudi do duhovne zrelosti, tako da s svojim sodelovanjem v krščanski skupščini postanejo ‚zgled‘.
NAJTI ZVESTE PRIJATELJE
15. Kaj zahteva prijateljstvo in kako lahko najdemo prave prijatelje?
15 Če ima človek v mladosti zveste prijatelje, mu lahko to pomaga premagati mnoge ovire. Toda ni lahko najti pravih prijateljev. Prijateljstvo temelji na vzajemnosti. Oba partnerja se morata izkazati prijatelja; morata se zbližati. Prijateljstvo zahteva tudi zvestobo, medsebojno skrb in zanimanje za dobro drugega. Prijateljstvo temelji bolj na tem, da ljubimo, kakor da smo ljubljeni. »Vsak čas ljubi, kdor je prijatelj,« je zapisal modri pisec Pregovorov (Preg. 17:17). Če želimo biti pravi prijatelji, moramo drugim povedati, kaj mislimo. Odpreti moramo srce in se pokazati takšne, kakršni smo, in odkrito govoriti o tem, kar smo se naučili (Jan. 15:15).
16. Zakaj moramo biti oprezni pri izbiri svojih prijateljev?
16 Toda pri izbiri prijateljev bodimo skrbni. Zakaj? Če se z nekom dolgo družimo, smo nagnjeni k temu, da ga posnemamo. In če nismo oprezni, bodo lahko nekega dne naše koristne navade pokvarjene (1. Kor. 15:33). Zato naj bi si poiskali prijatelje, ki imajo dobre, krščanske lastnosti (Gal. 5:22, 23). Mladi ljudje naj si samo takšne izberejo za prijatelje, ki v vsakem pogledu predstavljajo dobro družbo.
ZAKAJ HODITI V ŠOLO?
17. a) Kako lahko starši pomagajo otrokom, ki so ogorčeni nad moralnim nivojem v šolah? b) Kako se lahko otroci varujejo tistih, ki ne zastopajo biblijskih načel?
17 Mnogi mladi kristjani so ogorčeni nad običajnim moralnim nivojem v šolah. Kaj lahko naredijo starši, da bi jih zaščitili pred tem slabim vplivom? Starši lahko vtisnejo svojim otrokom v spomin, da imajo kot Jehovine priče prednost zastopati resnico in pravičnost in dajati dober zgled. Ne samo za odrasle, temveč tudi za otroke je učinkovita Jezusova molitev, naj jih Bog ‚obvaruje zlega‘ (Jan. 17:15). Ne moremo se sicer izogniti vsakega druženja z nekrščanskimi osebami, toda to druženje se lahko običajno omeji na šolo in na določene šolske naloge. In če se mladi ljudje osredotočijo na učenje in se trudijo, da bi bili dobri učenci, tedaj avtomatično ne bodo imeli veliko časa za to, da bi se družili z ljudmi, ki se ne ravnajo po biblijskih načelih. Dobro je tudi, da mladi, ki so Jehovine priče, seznanijo svoje sošolce čimprej, da so pravi kristjani in da bi bili radi marljivi učenci. Če bodo »v besedi, v vedenju, v ljubezni, v veri, v čistosti« zgled, to ne bo ostalo neopaženo.
18. a) Kaj je izobrazba in zakaj je važna za življenje? b) Kakšen nasvet se daje otrokom, ki obiskujejo šolo?
18 Kljub mnogim težavam je šola važna za življenje. V prvi vrsti služi namenu, da šola razum mladih ljudi, da bi se naučili logičnega mišljenja, ustvarjalnih dejavnosti in raziskovanja. Izobrazba se definira kot »razvoj duhovno-duševnih vrednosti in nadarjenosti človeka z oblikovanjem in vzgojo«. Oblikuje lahko razum, pospešuje razvoj osebnosti in posreduje praktično pripravo na življenje. Šola naj bi pripravila mladostnike na to, da prevzemajo dolžnosti odraslih. Kar delaš v šoli, lahko ima velik vpliv na to, kakšen človek boš, ko boš odrasel. Bodi zato marljiv učenec (Gal. 6:7). V šolskih letih si lahko pridobiš sposobnosti, ki ti bodo koristile kmalu kot odraslemu in tudi pozneje, v Božji novi ureditvi stvari (Iza. 65:22). Nauči se dobro čitati in pisati. Koristno je, če se naučimo pravopisa in osnovnih pravil slovnice in se zanimamo za zgodovinske dogodke in datume. Nauči se uporabljati svoj razum, ker čim več ga boš uporabljal, tem bolje ti bo služil sedaj in v bodočnosti (Preg. 2:10—13; 3:21—23).
19. a) Kako lahko starši ljubeče skrbijo za svoje otroke? b) Kako so otroci, ki se trdno držijo biblijskih načel, v čast staršem?
19 Otroci, ki imajo visoko moralno raven, so gotovo nagrada staršem, ki so jih vzgojili. So tudi dober zgled drugim zvestim. Izkazujte jim ljubezen, tako da jim dan za dnem dajete nekaj časa, da bi z njimi raziskovali in jih učili, jih spodbujali k novim idejam, si z njimi ogledovali slike ali govorili o Bibliji in drugih izgrajujočih stvareh. S takšnim neposrednim zanimanjem lahko starši dobro vplivajo na življenje svojih otrok. Če jim izkazujete svojo naklonjenost in hvaležnost, je to zanje lahko važnejše kakor pohvala kogarkoli. V čast vam bodo. In ko zatem postanejo »zgled vernim«, bodo v veliki meri odsevali vašo ljubezen, vero, vaše postopanje in vašo čistost.
[Slika na strani 113]
Mladi kristjani so lahko v marsikaterem pogledu koristni. Pomagajo lahko v gospodinjstvu, starejšim v skupščini nakupujejo in berejo tistim, ki slabo vidijo (1. Kor. 13:4, 5)
[Slika na strani 113]
Mladi postanejo »zgled vernim«, tako da v skupščini goreče sodelujejo in oznanjajo dobro vest ter ne dajo od sebe le najnujnejšega