Vprašanja bralcev
● Kaj pomenijo besede Ozea, s katerimi je rekel, da se bo po ponovnem sprejemu svoje žene Gomere vzdržal zakonske skupnosti z njo? (Ozea 3:3).
V STRAŽNEM STOLPU od 1. novembra 1976 stran 345, odst. 25, je bilo rečeno o tej vrsti, da je Ozea svojo zakonito ženo Gomero, ko se je vrnila k njemu, »ljubeče sprejel nazaj in jo kaznoval, tako da je od nje zahteval spolno vzdržnost, in verjetno se je on prav tako vzdržal zakonske skupnosti z njo«. Pomen, ki ga ima omenjeni tekst Biblije v hebrejščini, podpira to pojasnilo.
Novi svet prevod citira Ozea 3:3 po dobesednem smislu hebrejščine. »In dejal sem ji: Veliko dni (nedoločen čas) boš prebivala kot moja ... in ne boš od nobenega drugega moža; in tudi jaz hočem biti za tebe.« Kaj je mišljeno z zadnjimi besedami, »tudi jaz hočem biti za tebe«? Ozejeva žena, ki jo je sprejel nazaj, se ni smela družiti z nobenim drugim moškim, tudi njen mož z njo ni nekaj časa hotel imeti spolnih odnosov. Iz drugih prevodov Biblije se jasno vidi, da Ozea z njo nekaj časa ni želel imeti odnosov: »Tudi jaz sam ne bom prišel k tebi« (Židovska izdajateljska družba). »Tudi jaz ne bom pristopil k tebi« (Jeruzalemska Biblija). »Tudi jaz se ne bom s teboj družil« (American Translation). »Ne pečaj se z nobenim drugim moškim. Tudi jaz bom živel zase« (Riesler).
Zakaj pa ji je bila naložena ta omejitev? Ozea je svojo »ženo nečistosti« sočutno vzel nazaj; odkupil jo je po ceni sužnje in ji odpustil. Bilo pa je čisto naravno, da je za očiščenje Gomere zahteval nekaj časa spolno vzdržnost. V tem času se je morala odpovedati spolnosti, celo zakonski skupnosti z Ozejem, njenim pravnoveljavnim možem.
Kako pa je to lahko v soglasju s 1. Korinčanom 7:2—5, kjer beremo, naj se mož in žena ne odrekata izpolnjevanju zakonskih dolžnosti, razen z medsebojnim privoljenjem? To, kar se je zgodilo v tem primeru v Ozejevem zakonu, ni primer za krščanske zakonce, ki bi jih opravičil, če bi se med seboj kaznovali z odtegovanjem spolnega druženja. Primer Ozea/Gomera je predvsem primer usmiljenja zakonca, ki je svojemu zakonolomnemu partnerju odpustil. Nedolžni partner v resnici skesanega partnerja sprejme in ga smatra za očiščenega.
Kakor je Ozea sprejel svojo ženo, tako je tudi Jehova sprejel nezveste Izraelce v času obnove po letu 537 pr. n. št. in jih očistil. Ni jim bilo več dovoljeno gojiti zakonolomne odnose s poganskimi knezi ali malikovalskimi duhovniki ali se ukvarjati s katerimikoli predmeti, ki so služili malikovalskemu kultu. Po Jehovini lastni odločitvi ni smel biti kralj nihče, ki ni bil iz Davidove hiše, dokler ne bi prišel Mesija, pravnoveljavni Kralj (Ezekiel 21:27). V tem času čiščenja je zato kaznovani skesani preostanek naravnega Izraela pričel potrpežljivo čakati Mesijo, ki naj bi ga osvobodil vladarstva poganskih narodov.
Na podoben način je Jehova po letu 1919 obnovil svojo zavezo ali svoj zakonski odnos s preostankom pravih duhovnih Izraelcev, ki so trepetaje prišli k njemu. Člani preostanka zato niso smeli več duhovno nečistovati z odpadlimi vladarji ali duhovniki, kar tako imenovano krščanstvo še vedno dela. Šele po določenem času očiščevanja je Jehova obnovil svoj zaupni odnos s preostankom duhovnega Izraela. Končno je preostanek spoznal, da je Jehova resnično njegov ljubeči zakonski zaščitnik in da obstaja med njim in Jehovo pod novo zavezo — katere posrednik je Jezus Kristus — odnos, ki mu nudi varnost (1. Timoteju 2:5, 6).