Jehovin prijatelj ali prijatelj sveta?
»Ali ne veste, da je prijateljstvo sveta sovraštvo do Boga?« — Jak. 4:4.
1. Kaj razumemo pod besedo prijatelj in kaj je treba upoštevati pri izbiri prijatelja?
VEČINA ljudi je kritična pri izbiri svojih prijateljev. Prijatelj »je človek, s katerim smo posebno povezani v naklonjenosti in zvestobi«, to je »osebni zaupnik«. Ali bi si izbral za zaupnega prijatelja človeka, ki ima tebi neprijetne navade, ki je načeloma drugačnega mnenja kakor ti in se druži s tvojimi sovražniki in drži z njimi? Če smo že mi kritični pri izbiri svojih prijateljev, tedaj lahko pričakujemo, da Bog, Najvišji v vesolju, ni nič manj kritičen. Zato je važno izvedeti, kako lahko postanemo in ostanemo prijatelj Boga, Jehove.
2. Ali Bog ovira ljudi pri tem, da bi postali njegovi prijatelji? Iz česa se vidi, da ne sklepa prijateljstva z vsakomer?
2 Jehova ne ovira ljudi pri tem, da bi postali njegovi prijatelji. On ljubi ljudi celo tako zelo, da je dal svojega najdražjega »edinorojenega Sina, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temveč da ima večno življenje«. (Jan. 3:16) Ne moremo pa pričakovati, da Jehova sklepa prijateljstvo s komerkoli. V Psalmu 5:4 beremo, kakšnega stališča in kakšnega obnašanja Jehova pri svojih prijateljih ne prenese: »Ker ti nisi Bog mogočni, ki bi mu bila všeč brezbožnost, hudobnež ne sme bivati pred teboj.«
3. Kaj sta rekla Jezus in Jakob o prijateljstvu s posvetnimi ljudmi?
3 Jezusovi nasledniki so spoznali, da morajo biti ločeni od sveta in njegove pokvarjenosti. (2. Pet. 1:4) Jezus je rekel: »Od sveta niso, kakor jaz nisem od sveta.« (Jan. 17:16) Jakob, Jezusov polbrat, je pisal o hudih posledicah, ki bi jih imela neposlušnost do tega nasveta: »Prešeštnice, ali ne veste, da je prijateljstvo sveta sovraštvo do Boga? Kdorkoli torej hoče biti svetu prijatelj, postane Bogu sovražnik.« — Jak. 4:4.
NOBENI PRIJATELJI SVETA
4. a) Kaj pomeni biti prijatelj svetu? b) Kaj razumemo pod deli mesa in kam vodijo?
4 Kaj pa pomeni biti prijatelj sveta? To enostavno pomeni obnašati se kakor svet, misliti kakor svet, imeti iste želje in ambicije in enake predsodke in izražati enake občutke sovraštva. Kdor je prijatelj sveta, si osvoji stališče, ki prevladuje v družbi sveta. Apostol Pavel je to stališče označil kot »duha, ki deluje zdaj v sinovih nepokorščine«. (Efež. 2:2) Ta duh lahko povzroči, da si prisvojimo posvetne običaje, ki jih je Pavel naštel v listu Galatom 5:19—21: »Očitna so pa dela mesa, katera so: prešuštvo, nečistost, razuzdano življenje, malikovalstvo, spiritizem, sovraštvo, prepiri, ljubosumje, maščevanje, svade, razprtije, razkolništva, nevoščljivosti, ubojstva, pijanstvo, požrežnost in kar je temu podobnega.« (NS) Kam vodi takšen posvetni način življenja? Opozorjeni smo, »da tisti, ki to delajo, ne bodo podedovali kraljestva Božjega«.
5. Kako mora postopati kristjan in kakšne sadove mora prinašati, da bi ugajal Jehovi?
5 Če bomo torej delali stvari, ki jih Jehova sovraži, se mu bomo odtujili. Zato moramo delati ravno nasprotno: odsevati moramo duha in stališče Boga. Po besedah apostola Pavla je »sad duha ljubezen, radost, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobrotljivost, zvestost, krotkost, samoobvladanje« in so, »kateri so Kristusovi Jezusovi, meso na kol razpeli s slami in željami«. (Gal. 5:22—24, NS) Če prinašamo te sadove, ugajamo Bogu, ne svetu.
6. a) V čem se razlikujejo cilji sveta od ciljev kristjana? b) Katero spodbudno obljubo je dal Jezus svojim učencem o tem, kako bodo dobili, kar potrebujejo za življenje?
6 Ne smemo pozabiti, da sledi svet drugačnim ciljem kakor kristjan. Njegovi cilji so materialistične vrste. Nič težko mu ni opustiti dobra temeljna načela v korist sebičnim interesom, četudi bi bili s tem oškodovani dobri prijatelji. Zanimajo se le za to, da dosežejo malo višji življenjski standard. Za svojo dušo skrbijo le v zvezi s tem, kaj bodo jedli, pili in oblekli. (Mat. 6:25—30) Da ne bi prevzeli tega materialističnega gledišča, moramo verovati, da skrbi Jehova za svoje ljudstvo. Biti moramo prepričani, da lahko blagoslovi naš trud, da priskrbimo za življenje potrebne stvari, in ga bo tudi blagoslovil. Jezus, naš Gospod, ni imel prebivališča, kamor bi položil svojo glavo, toda njegov Oče je skrbel zanj. (Luk. 9:58) Jezus je rekel svojim naslednikom, naj si ne delajo nobenih skrbi za to, kako bodo dobili, kar potrebujejo za življenje. Po njegovih prepričljivih izjavah v Matevževem 6. poglavju, od 25. do 30. vrste, v katerih je dokazal svoje stališče, jih je še pomiril: »Ne skrbite torej in ne govorite: Kaj bomo jedli? ali kaj bomo pili? ali kaj bomo oblekli? Kajti vsega tega iščejo pogani. Saj Oče vaš nebeški ve, da vsega tega potrebujete. Ampak iščite najprej kraljestva Božjega in njegove pravičnosti, in vse to vam bo pridano.« — Mat. 6:31—33.
7. Kakšnega posvetnega stališča se moramo varovati in kateri biblijski stavki so nam pri tem v pomoč?
7 Na noben način se ne smemo zaplesti v »skrbi tega življenja«, da bi si, kakor pravi svet, »nekaj lahko privoščili«. (Luk. 21:34) Jezus je rekel v svoji priliki o sejalcu: »Skrb tega sveta in slepilo bogastva uduši besedo.« (Mat. 13:22) Kako resnične so nadaljnje besede iz Lukeža 12:15: »Čeprav ima kdo preobilo, življenje mu vendar ne priteka iz imetja njegovega.« Kako nespametno bi bilo uporabljati svoj čas za to, da si nakopičimo materialno bogastvo, da si lahko končno »nekaj privoščimo«. Jakob je to dobro ponazoril: »Vzide namreč sonce z vročino in posuši travo, in njen cvet odpade in lepota lica njenega izgine: tako tudi bogatin zvene v svojih podjetjih.« (Jak. 1:11) Pozneje opozarja na negotovost življenja z besedami: »Hlap namreč ste, ki se za malo časa prikaže, potem pa izgine.« Namesto da gradimo na svojih načrtih, naj bi rekli: »Ako Jehova hoče, bomo živeli in to ali ono storili.« (Jak. 4:13—15) Iz teh biblijskih stavkov se jasno in razločno vidi, da je mnogo važnejše gojiti prijateljstvo z Jehovo, kot imeti željo za obogatenjem, da bi si lahko končno »nekaj privoščili«.
8., 9. a) Kakšno stališče ima svet do uglednih osebnosti, toda česa ne smejo pozabiti mladi in odrasli? b) Zgled katerih Božjih prijateljev naj bi posnemali in s kakšnim ciljem pred očmi?
8 Kaj pa mislimo o znamenitih osebnostih in odličnikih — o veličinah na področju zabave, športa, znanosti ali drugih področjih? Ti možje in žene so v svetu zelo ugledni. Obožujejo jih odrasli in posnemajo njihov način življenja. Jehovin prijatelj se mora paziti, da ne prične slediti tem vzorom sveta. Ne smemo pozabiti, da ti možje in žene ne mislijo Jehovinih misli in ne hodijo po Jehovinih poteh. S svetom so tesni prijatelji. Če bi torej naše življenje oblikovali po njihovem, to se pravi, če bi posnemali njihov način govora, oblačenja, pričeske in postopanja, bi postali prijatelji sveta, namesto Božji prijatelji.
9 Posebno vi mladi morate paziti na to, da teh ljudi ne posnemate, ker ste po naravi že nagnjeni k temu, da posnemate starejše ljudi. Toda ti vzori niso nič drugega kakor nepopolni ljudje, ki bodo umrli v Harmagedonu, če se ne bodo spremenili in se ravnali po Jehovinih merilih. Ali bi bilo torej razumno iti po isti poti kakor oni in posnemati njihov način življenja? Ali ne bi bilo za vas, mladi, in za vas, odrasli, bolje spoštovati ljudi, ki so bili Božji prijatelji, može kakor so bili Mojzes, Jozua, David, Barak, Jefta in Jezus? Tudi Ruta, Rahaba, Debora in številni drugi so gojili prijateljstvo z Jehovo. Oni res zaslužijo naše občudovanje in spoštovanje. (Heb. 11:4—38) In kako je z ugledom, ki so ga dali sodobni Božji prijatelji? Mar ne bi hoteli posnemati zvestobo in stanovitnost svojih bratov in sester, ki so bili pod Hitlerjevim sistemom, pod totalitarnimi vladavinami in drugimi diktaturami hudo preganjani, ker se niso hoteli odreči Jehove? Ti in številni drugi, ki so v preteklosti hodili z Bogom, bodo po »veliki stiski« živi, medtem ko bodo slavni prijatelji tega sveta za vedno izbrisani iz obstoja. — Ps. 37:10, 34, 38; Mat. 24:21, 22.
NAŠ GOVOR IN NAŠE OBNAŠANJE
10., 11. a) Ali bi lahko druženje s svetom vplivalo na naš govor? Utemelji tvoj odgovor. b) Kaj pravi Biblija o obnašanju in oblačenju? Kaj bi se lahko zgodilo, če ne upoštevamo 1. Kor. 15:33?
10 Božje prijatelje se tudi opominja, da bi tudi s svojim govorom izgrajevali. Pavel je pisal: »Nobena gnila beseda ne izidi iz vaših ust, ampak če je katera dobra za napredek, kjer je treba, da da milost poslušalcem.« (Efež. 4:29) Ali lahko rečemo, da prijatelji sveta upoštevajo te besede? Ali izgrajujejo druge s svojim govorom? Ali govorijo stvari, ki »dajejo milost poslušalcem«? Jakob je znal veliko povedati o jeziku. Pisal je: »Iz istih ust prihaja blagoslov in kletev. To, bratje moji, se ne sme tako goditi!« (Jak. 3:2—12) Ali bi se bilo torej modro družiti s posvetnimi ljudmi in nato uporabljati jezik, kakor opisuje Jakob?
11 Kako pa je z našim obnašanjem? Ali odgovarja idealom sveta ali pa je »lepo med pogani«, kakršno naj bi bilo po Petrovih besedah? (1. Pet. 2:12) Ali poizkušamo biti vedno z modo v koraku? Ali bi lahko vsako minuto sodelovali in se istočasno, kakor nas spodbuja Pavel, »dičili s sramežljivostjo in zmernostjo«? (1. Tim. 2:9; Preg. 11:2; Miha 6:8) Nikar se ne varajmo! Pavel je izrecno rekel: »Dobre navade pačijo slabi pogovori.« (1. Kor. 15:33) Tudi v tem pogledu torej ne smemo misliti in delati tako kakor svet, če želimo ostati Božji prijatelji.
12. Kaj je rekel Peter v 2. Pet. 3:11—14? Kateri so »postopki« in »obnašanje«, v katerih moramo sodelovati?
12 Da bi ostali Božji prijatelji, moramo upoštevati navdihnjene besede apostola Petra: »Ker ima torej vse to razpasti, koliki morate biti vi v svetem življenju in pobožnosti.« (2. Pet. 3:11—14) To postopanje in ta dela vključujejo oznanjevanje dobre vesti, obiskovanje sestankov Božjega ljudstva kakor tudi trud, da se »ohranimo neomadeževane od sveta«. (Mat. 24:14; Heb. 10:25; Jak. 1:27) Udeležba pri teh »svetih postopkih« in »dejanjih iz predanosti Bogu« nas toliko zaposluje, da se nimamo časa družiti s tem svetom ali se ukvarjati z njegovimi pogledi in običaji. To je za Božje prijatelje zelo važno.
PRIJATELJSTVO MED BRATI
13. a) Kako bi do brata pokazali posvetno stališče in kaj je v 1. Jan. 4:20 rečeno o tem? b) Kako naj bi se po besedah Jezusa obnašali do naših bratov in zakaj ?
13 Še nekaj je treba upoštevati. Kakšno stališče imaš do svojih bratov? Jih ljubiš? Ali to dokazuješ s svojim druženjem z njimi? Ali brez razlike govoriš z vsakim? Ali pa z nekom zaradi malenkostne razlike v mišljenju že leta nisi spregovoril? Ali pa nekoga izločaš iz kakršnegakoli razloga? Mogoče porabiš mnogo časa za oznanjevanje ali marljivo odgovarjaš na vseh sestankih in z vso močjo sodeluješ pri vsem, kar dela skupščina? Ali pa si zares prijatelj Bogu, če postopaš z bratom kot z nekom, ki se ga moramo izogibati? Kaj pravi Bog? »Ako kdo pravi, Boga ljubim, pa sovraži brata svojega, je lažnik; kdor namreč ne ljubi brata svojega, katerega vidi, kako more ljubiti Boga, ki ga ne vidi?« (1. Jan. 4:20) Moral bi torej zadovoljiti Jezusovi zapovedi »Spravi se poprej z bratom svojim«, ker bi s svojim neprijaznim stališčem do njega pokazal, da nisi Jehovin prijatelj. — Mat. 5:23, 24; 1. Pet. 1:22.
14. a) Ali naj imamo do drugih enako stališče kakor ta svet? Utemelji odgovor. b) Kaj nam pomaga prezreti nepopolnost drugih ali biti pripravljen za odpuščanje?
14 Posvetni ljudje so do svojih prijateljev pogosto neusmiljeni in nespravljivi. Ali ne govorijo pogosto prezirljivo o drugih, jih kritizirajo ali se nad njimi pritožujejo? Biblija pravi o takih ljudeh: »Mož malopridni koplje zlo in na ustnah mu je paleč ogenj.« (Preg. 16:27) Jehovini prijatelji pa ne ravnajo tako. Drugačni so, ker spregledajo slabosti drugih in njihove nepomembne prestopke. Pripravljeni so jim odpustiti. Zakaj? Ali ni Jehova najboljši zgled? David nas po Psalmu 103:9 spominja na to dejstvo: »Ne huduje se vekomaj in večno ne drži jeze.« V 14. vrsti piše: »Kajti on pozna, kakšna stvar smo, spominja se, da smo prah.« Kako posnemanja vreden zgled! Kaj bomo torej storili, če naš brat stori napako? Prav to, kar bi storil Jehova: odpustili mu bomo. Morda nam bo to lažje storiti, če si postavimo nekaj vprašanj: Ali je lahko temu kriva njegova nepopolnost? Mogoče ne bi smeli zadeve jemati tako tragično in moramo biti obzirni? Gotovo je bolje »imeti iskreno ljubezen med seboj, ker ljubezen pokriva grehov obilost«. (1. Pet. 4:8; Efež. 4:32; Kol. 3:13; 1. Pet. 3:8, 9) Če tako ravnamo, dokazujemo, da nismo prijatelji sveta, temveč Božji prijatelji.
OSTATI BOŽJI PRIJATELJI
15. Kaj uporablja satan, da bi porušil naše prijateljstvo z Bogom, in kaj moramo storiti, da to preprečimo?
15 Neprijazni, sovražni svet izvaja na Božje prijatelje danes močan pritisk. Zato se morajo zelo truditi in naprezati, da ostanejo Božji prijatelji. Satan obupno poizkuša porušiti to prijateljstvo, tako da skrbi za to, da izgleda svet skrajno privlačen in zapeljiv. Janez je rekel: »Vse, kar je na svetu,« nato pa je opozoril na tri najvažnejše stvari, ki izvirajo iz sveta in jih satan uporablja — »poželenje mesa in poželenje oči in življenja napuh.« (1. Jan. 2:16) Kako točen opis sveta, ki se mu moramo upirati, če nočemo zaiti na njegova pota in izgubiti Božje prijateljstvo!
16. Kaj je naredil Jezus, da bi se satanu uprl, in kako lahko tudi mi to storimo?
16 Kristjan mora biti odločen, da se lahko upira satanu, »vojvodi tega sveta«, in njegovim zaveznikom. (Efež. 6:10—18; Jak. 4:7) Kaj mora storiti? Kaj je storil Jezus, ko je bil v puščavi trikrat izkušan? Odgovoril je: »Pisano je.« (Mat. 4:1—11) Jezus kot popolni človek se je torej pustil voditi Božji besedi. Bil je zato zgled, ki naj bi ga posnemali. Psalmist je rekel: »Svetilo nogi moji je beseda tvoja.« (Ps. 119:105) Če se pri vsem, kar delamo, da bi se uprli satanu, pustimo voditi Božji besedi, lahko krepimo svoj dobri odnos do Jehove, svojega prijatelja.
17. Kaj potrebujemo, da bi vzdržali v prihajajočih preizkušnjah, in kaj bi izgubili, če bi popustili?
17 Boja, ki ga moramo bojevati s satanom vse do konca tega sestava stvari, ne moremo dobiti s lastno močjo. Potrebujemo Božjo pomoč. Prositi ga moramo za modrost in vodstvo, da lahko vztrajamo v prihajajočih preizkušnjah in skušnjavah. (Jak. 1:5) Nihče od nas ni zavarovan pred satanovimi spletkami. Tako je, kakor da bi delal »nadure«, da bi nas navedel h kapitulaciji pred težnjami in pritiskom njegovega sveta. Če pa bi kapitulirali, bi izgubili Božje prijateljstvo, in to bi končno za nas pomenilo večno smrt. (Jak. 1:14, 15) Ali bi se to izplačalo?
18. Kaj je Bog še storil, da bi pomagal svojim prijateljem, in kako naj reagiramo na njegovo pomoč?
18 Da bi spodbudil svoje prijatelje, naj se upirajo sebičnim težnjam, in da bi jim pomagal pri tem, je Jehova postavil tudi starešine. Bilo bi dobro, če sledimo njihovim nasvetom. Pavel svetuje: »Slušajte voditelje svoje in hodite za njimi, oni namreč so čuvaji dušam vašim kot taki, ki bodo odgovor dajali.« (Heb. 13:17; Gal. 6:1) Mogoče nam včasih tisto, kar pravijo, ne ugaja. Morda je ravno nasprotje od tega, kar bi mi radi slišali. Kdor pa želi biti Božji prijatelj, naj jih posluša in njihov nasvet ponižno uporabi. V Pregovorih 12:15 je rečeno: »Neumneža pot je raven v očeh njegovih, kdor pa je moder, si da svetovati.«
19. Ali za tiste, ki so krivi težkega prestopka, ni več upanja? Utemelji svoj odgovor.
19 Kaj pa, če nekdo postopa »nespametno« in postane kriv za težak prestopek? Ali zanj ni nobenega upanja več? Pač, ker Jakob pravi: »Ako je storil grehe, mu bo odpuščeno. Izpovedujte torej drug drugemu grehe in molite drug za drugega, da ozdravite.« (Jak. 5:13—16) Zato se obrnimo na starešine in dovolimo, da nam pomagajo, da se spet ločimo od poti greha!« (Preg. 28:13) Ali ni tolažilno vedeti, da bi nas, četudi bi za kratek čas izgubili Božje prijateljstvo, zopet sprejel kot zaupne prijatelje, če se pokesamo in stopimo na pot, ki se ujema z njegovo potjo! — Iza. 55:7.
20. a) Ali so prednosti, ki jih nudi svet, neminljive? b) Kdo nam je dal v tem pogledu dober zgled in zakaj je ravnal tako?
20 Prijateljstvo s svetom ima lahko sicer določene prednosti, toda pri tem gre samo za začasni užitek greha. Ta je le kratkotrajen. Življenje tistega, ki je prijatelj svetu, nima bodočnosti. Njegovo trajanje je omejeno na kratek čas, ki je temu staremu svetu še na razpolago. Mar ne bi bilo zato bolje slediti dobremu zgledu Mojzesa? Biblija pravi o njem: »Po veri se je Mojzes, ko je bil odrastel, branil imenovan biti sin hčere Faraonove, ker je rajši hotel zlo trpeti z ljudstvom Božjim, nego imeti začasen užitek od greha, in je imel sramoto Kristusovo za večje bogastvo nad zaklade egiptovske: kajti gledal je na povračilo.« (Heb. 11:24—26) Mojzes je odklonil ponudbo, da bi bil prijatelj tistemu svetu z njegovim bogastvom in vabljivostjo, ker je hotel biti od Jehove nagrajen. V čem je bila ta nagrada? Vedel je, da se ga bo Bog spomnil in ga obudil v življenje v pravični novi ureditvi, če bo ostal Božji prijatelj.
21. a) Kaj moramo storiti, da bi dobili nagrado, v katero upajo Jehovini prijatelji? b) S čim bodo nagrajeni?
21 Zato naj bi imeli prav tako močno vero in prav takšno neomajno upanje kakor Mojzes. Obvarujmo se na vseh življenjskih področjih, da ostanemo od sveta »neomadeževani«, in se odvračajmo od njegovih prijateljev! Storimo Jehovo, svojega tesnega prijatelja, za središče svojega razmišljanja in postopanja! Naša srčna želja naj bo, da svoj odnos z njim, svojim zaupnim prijateljem, vse bolj poglabljamo! To nam bo — bodisi če pripadamo »maziljenim« Gospoda bodisi »veliki množici« — že SEDAJ prineslo mnoge blagoslove, predvsem pa bomo končno nagrajeni z večnim življenjem v pravični novi ureditvi, v kateri bodo živeli samo Jehovini prijatelji. — 1. Tim. 4:8.
[Slika na strani 303]
Kakor cvet ovene na Soncu, tako človek v prizadevanju postati bogat »zvene v svojih podjetjih«