Watchtowerjeva SPLETNA KNJIŽNICA
Watchtowerjeva
SPLETNA KNJIŽNICA
Slovenščina
  • SVETO PISMO
  • PUBLIKACIJE
  • SHODI
  • w76 1. 7. str. 213–217
  • Čas, da izberemo Boga za suverena

Za ta izbor ni na voljo nobenega videoposnetka.

Žal je pri nalaganju videoposnetka prišlo do napake.

  • Čas, da izberemo Boga za suverena
  • Stražni stolp oznanja Jehovino kraljestvo 1976
  • Podnaslovi
  • Podobno gradivo
  • SUVERENI GOSPOD JEHOVA
  • SPREMEMBA SUVERENOSTI NAD SVETOM
  • SUVEREN ORGANIZIRANEGA LJUDSTVA
  • Dopustiti, da je Bog suveren naših življenj
    Stražni stolp oznanja Jehovino kraljestvo 1976
  • Jehova je naš Vrhovni gospod!
    Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 2010
  • Jehovova vrhovna oblast in Božje kraljestvo
    Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 2007
  • »Kraljestvo gospoda in Kristusa« prevzema oblast
    Stražni stolp oznanja Jehovino kraljestvo 1978
Preberite več
Stražni stolp oznanja Jehovino kraljestvo 1976
w76 1. 7. str. 213–217

Čas, da izberemo Boga za suverena

1. Kaj vidi »poganski« svet po šestnajstih stoletjih obstoja krščanstva glede religioznega stanja stvari?

VEČ kakor šestnajst stoletij, to se pravi od dni cesarja Konstantina Velikega, opazuje svet dela krščanstva. Kaj vidi tako imenovani »poganski svet« sedaj, po tolikem času, glede religioznega stanja stvari? Največjo religiozno zmešnjavo in neenotnost cele človeške zgodovine! Svetovno religiozno temo! Stanje točno odgovarja biblijski prerokbi, ki se glasi: »Glej, tema pokriva Zemljo in mrak narode.« — Iza. 60:2.

2. Za koga je ta tema izzivanje in kaj je storil proti temu, kakor je bilo napovedano v Mat. 24:14?

2 Svetovna tema pomeni izzivanje Boga, suverena vesolja. Kaj je proti temu storil Bog, ki je na začetku ustvarjalnega tedna zapovedal: »Bodi svetloba!«? Stalno je postopal; naredil je to, kar je opisal apostol Pavel pred devetnajstimi stoletji z naslednjimi besedami: »Ker Bog, ki je rekel: ‚Iz teme naj zasveti luč‘, on je, ki je zasvetil v srcih naših, da dodeli svetlo spoznanje slave Božje v obličju Kristusovem.« (2. Kor. 4:6) V soglasju s tem je Bog od konca temnih dni prve svetovne vojne sprožil največji pohod razsvetljenja, ki je kdajkoli obstajal v zgodovini človeštva. Ta pohod je dal napovedati po svojem sinu Jezusu Kristusu z naslednjimi besedami: »In ta dobra vest o Kraljestvu se bo oznanjevala po vsem naseljenem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec« — Mat. 24:14, NS.

3., 4. Kako je bila ta luč sprejeta in zakaj ni bilo razsvetljenih več ljudi?

3 Vendar nikar ne mislimo, da je ta svetovni pohod kaj drugače sprejet kakor tisti pred devetnajstimi stoletji! O sprejemu, ki ga je bil deležen trud za prosvetljenje takrat, beremo: »Prava luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je že prihajala na svet. Na svetu je bil, in svet je postal po njem, a svet ga ni spoznal (priznal, New English Bible). V svojo last je prišel, in svojci ga niso sprejeli.« (Jan. 1:9—11) Tisti, ki so takrat luč sprejeli, so se trudili razsvetljevati še druge; svoje luči niso skrili. Razlog, zakaj ni bilo več ljudi prosvetljenih, je bilo rastoče nasprotovanje delu prosvetljenja. Apostol Pavel pojasnjuje, kdo je bil za to nasprotovanje v glavnem odgovoren, z besedami:

4 »Če je pa tudi zakrit evangelij naš, zakrit je tistim, ki gredo v pogubo, ki jim je bog tega sveta nevernim oslepil misli, da jim ne zasveti svetlost evangelija slave Kristusove, ki je podoba Božja.« — 2. Kor. 4:3, 4.

5. Kdo vodi nasprotovanje oznanjevanju Kraljestva in čigav suveren je še razen »hudobnih duhovnih sil v nebeških prostorih«?

5 Tudi danes se cel svet upira pohodu razsvetljenja, ki se izvaja v zvezi z oznanjevanjem dobre vesti o vzpostavljenem Božjem mesijanskem Kraljestvu. Ta, ki je pred devetnajstimi stoletji odgovarjal za nasprotovanje dobri vesti o Mesiji (Kristusu), tudi danes vodi nasprotovanje vesti o Kraljestvu, ki se oznanjuje od prve svetovne vojne. To je tisti, ki slepi ljudem razum in ga apostol Pavel imenuje »boga tega sveta«. V njegovem pohodu zaslepljevanja sodelujejo s tem »bogom« nadčloveške duhovne »oblasti te teme«, »hudobne duhovne sile v nebeških prostorih«. (Efež. 6:12) On je suveren teh »duhovnih sil v nebeških prostorih« in on se tudi trudi ostati suveren prebivalcev Zemlje. Zato želi preprečiti, kolikor se le da, da bi zasvetila luč Kraljevske resnice v razum zaslepljenih ljudi.

6., 7. Kako se lahko pravi kristjani borijo proti duhovnim silam po pravilu, ki sta ga postavila Jezus in Jakob?

6 V svojem pohodu prosvetljevanja se morajo pravi kristjani boriti proti tem »duhovnim silam v nebeških prostorih«, ki so pod svojim suverenom, satanom hudičem. Kako lahko to storijo? Ne samo tako, da razgaljajo satanski izvor demonizma, astrologije, spiritizma, okultizma, fetišizma, wodykulta in čarovnije. Kristjani se borijo proti nevidnim, nadčloveškim silam zla tudi s tem, da se stanovitno branijo postati del tega »sestava stvari«, čigar »bog« je satan. Držijo se pravila, ki ga je postavil za prave kristjane Jezus Kristus: »Od sveta niso (moji nasledniki), kakor jaz nisem od sveta.« (Jan. 17:16) Osebam, ki so se prištevale h krščanstvu, toda niso živele v soglasju s tem pravilom, je pisal učenec Jakob:

7 »Ali ne veste, da je prijateljstvo sveta sovraštvo do Boga? Kdorkoli torej hoče biti svetu prijatelj, postane Bogu sovražnik.« — Jak. 4:4.

8., 9. a) Zakaj se morajo držati kristjani ločeno od sveta in kaj jim zato ni prihranjeno? b) Katero zapoved je dal zato nebeški vrhovni poveljnik kristjanom po apostolu Pavlu?

8 Kristjani ostajajo ločeni od tega sveta, ker stoji svet na strani nevidnega nadčloveškega suverena, ki je za edinega resničnega in živega Boga, Jehovo, satan hudič. Zato ne preostaja nič drugega, kot da pravi kristjani tako dolgo nadaljujejo s svojo borbo proti »hudobnim duhovnim silam v nebeških prostorih«, kakor dolgo stoji ta svet in dokler ne bodo satan hudič, in njegovi demonski angeli zvezani in v času tisočletne Kristusove vladavine vrženi v brezno. (Raz. 13:1—8; 16:13—16; 19:19 do 20:3) Da bi se jim upirali in lahko stali v teh hudih dneh, se Jehovini prijatelji oborožujejo z različnimi sestavnimi deli ‚vsega orožja Božjega‘. (Efež. 6:11) K temu pa ne spada nobeno ‚meseno orožje‘. — 2. Kor. 10:4.

9 Zapoved vrhovnega nebeškega poveljnika njegovim bojevnikom se glasi, kakor je pisal apostol Pavel: »Stojte torej, opasani okoli ledij z resnico in oblečeni z oklepom pravičnosti in obuti na nogah s pripravljenostjo oznanjati evangelij miru, vrhutega zgrabite ščit vere, s katerim boste mogli pogasiti vse goreče strele Hudobnega. In vzemite čelado zveličanja in meč duha, ki je beseda Božja, in s sleherno molitvijo in prošnjo molite vsak čas v Duhu in bedite za to v vsej stanovitnosti.« (Efež. 6:14—18)

SUVERENI GOSPOD JEHOVA

10. Na čigavo stran se postavljajo tisti, ki so si za suverena svojega življenja izbrali Jehovo?

10 Za vse, ki poslušajo to božansko zapoved, ni nobenega dvoma, koga so si izbrali za suverena svojega življenja. To je Jehova Bog, čigar beseda je kakor meč v rokah, »meč duha«. S to izbiro se ne postavljajo na stran sveta in tega sestava stvari, temveč na stran Jezusa Kristusa in njegovih apostolov, tudi na stran Davida, kralja v Jeruzalemu, na stran patriarha Abrahama, zemeljskega prednika Mesije, da, na stran vseh zvestih mož in žena, o katerih poroča Biblija.

11. S kakšno obliko naziva je pokazal Abraham, v kakšnem odnosu je bil z Bogom, in kako prevajajo nekateri prevajalci hebrejski izraz, ki ga je Abraham uporabil?

11 Abraham je priznal Boga, Najvišjega, za svojega suverena Gospodarja. Ko se je po neki bitki proti štirim roparskim kraljem vračal kot zmagovalec in ga je Melhizedek, duhovnik Boga, najvišjega, blagoslovil, mu je rekel Bog: »Ne boj se, Abram, jaz sem ti ščit, plačilo tvoje jako veliko.« V svojem odgovoru je dal Abraham razumeti, kdo je bil njegov najvišji Gospodar: »Suvereni Gospod Jehova, po čem naj spoznam, da jo posedem?« (1. Mojz. 15:1, 2, 8, Novi svet prevod, 1971) Naziv, ki ga je patriarh Abraham tukaj uporabil, se glasi v hebrejščini, njegovem materinem jeziku: Adonaj Jehovíh. Nekateri prevajalci Biblije so se izognili uporabi Božjega osebnega imena in so ta izraz prevedli z »Gospod, moj Bog«. Prevod Schlachter podaja ta izraz z »Gospod Jehova«, Jeruzalemska Biblija pa uporablja izraz »Moj Gospod, Jahve«. Enako je zapisano v Gottinger Bibelwerk.

12. Kaj pomeni hebrejska beseda adonaj, kakor izhaja iz Novi svet prevoda?

12 Toda hebrejska beseda adonaj ne pomeni »moj Gospod«. Danes so mnenja, da je to stara oblika besede adonim, ki pomeni dobesedno »gospodje«. Uporabljeno na eno osebo gre pri tej obliki za majestetično množino, s katero se poudari vzvišenost in veličina neke osebe; označuje visokega ali velikega gospoda. Ta stara hebrejska beseda je v Bibliji uporabljena samo za Jehovo ali Jahveja. Iz tega razloga podaja Novi svet prevod hebrejski naziv adonaj s »suvereni Gospod«.a V soglasju s tem uporabljajo hebrejski prevodi Dejanj apostolov 4:24 besedo Adonaj v pomenu »suvereni Gospod«. — Dej. 4:24, Novi svet prevod.

13. Zakaj je Jehova pravnoveljavni suveren vesolja in katero izzivajoče vprašanje lahko zato postavi?

13 Ta Bog, Jehova, je dejansko suveren vesolja, ker stoji nad vsem in nobeno njegovih stvarjenj nima tolike moči kakor on. Zato obstaja on vsemogočni. Upravičeno je rekel Jehova kot vesoljni suveren Abrahamu: »Jaz sem Bog silni, Vsemogočni; neprestano hodi pred menoj in popoln bodi.« (1. Mojz. 17:1) Preroku Mojzesu je rekel Jehova: »Jaz sem Jehova. In pokazal sem se Abrahamu, Izaku in Jakobu Bog silni, Vsegamogočni.« (2. Mojz. 6:2, 3) Z vsem zaupanjem je lahko vprašal: »Komu me torej hočete pripodobiti (primerjati, NS), da bi mu bil enak?« (Iza. 40:25) Ali bomo, kakor Abraham, izbrali danes tega Boga za suverena našega življenja?

14. Zakaj je sedaj skrajni čas, da modro odločamo glede Božje suverenosti?

14 Noben pravi suveren si ne more privoščiti tega, da bi čakal, da se odloči vsak njegov podložnik. Suveren mora opravljati svoje vladarske posle in zadostiti vsem svojim nalogam vladarja; svoje dolžnosti mora opraviti ob določenem času. Mi, mala človeška stvarjenja tu na zemlji, si preveč domišljamo, če mislimo, da bi moral suveren vesolja, Jehova Bog, čakati, dokler se osebno nismo odločili in ga izvolili za svojega suverena, preden bi po svojem časovno točno določenem namenu lahko postopal. Kadar mine čas, določen za delovanje, postopa on v soglasju s svojimi suverenimi pravicami. Zato je sedaj skrajni čas, da se vsak posameznik odloči glede Božje suverenosti!

SPREMEMBA SUVERENOSTI NAD SVETOM

15. Od kdaj se človeštvu posreduje nebeška objava glede Božje suverenosti in zakaj ne že prej?

15 V nebesih je že razglašena silno važna objava glede naše zemlje, danes pa je posredovana vsemu človeštvu: »Kraljestvo (suverenost, NEB) sveta je postalo kraljestvo Gospoda našega in Kristusa njegovega in kraljeval bo na vekov veke.« (Raz. 11:15) To dejstvo vesoljnega interesa je postalo resničnost leta 1914. Med 4. in 5. oktobrom tistega leta so se iztekli »časi poganov« ali »določeni časi narodov«, ki so se pričeli z opustošenjem Jeruzalema in Judeje po Babiloncih leta 607 pr. n. št. Poganski (nežidovski) narodi so 2520 let vladali v svetovni zgodovini, ne da bi posegalo Božje mesijansko Kraljestvo. V tem času Židje v Jeruzalemu niso imeli nobenega kralja iz Davidove kraljevske hiše. (Luk. 21:24)

16. Zakaj je lahko šele od leta 1914. n. št. sledila objava glede Božje suverenosti?

16 Takrat, leta 607 pred n. št. je bil v Jeruzalemu vržen s prestola zadnji kralj iz Davidove hiše in poganski narodi so lahko vladali vsemu svetu in izvajali svojo suverenost nad vsem človeštvom, nad Židi in pogani. Toda s koncem časa narodov leta 1914 se je iztekel čas, v katerem je Jezus Kristus čakal na desnici svojega nebeškega Očeta. Tisti čas je suvereni Gospod Jehova postavil na prestol svojega sina Jezusa Kristusa v »nebeškem Jeruzalemu«, na nebeški gori Sion. Na ta način je bila Davidova kraljevska hiša zopet postavljena na prestol in rojeno je bilo mesijansko Kraljestvo. Istočasno je bil veliki Kralj-Duhovnik, enak Melhizedeku, namreč Jezus, Mesija, vpeljan v svoje nebeško Kraljestvo. (Heb. 10:12, 13; Ps. 110:1—4) Od takrat naprej se je lahko človeštvu oznanjevalo: »Kraljestvo sveta je postalo kraljestvo Gospoda našega in Kristusa njegovega, in kraljeval bo na vekov veke.« — Raz. 11:15.

17. Ali so bili ljudje in narodi najprej povprašani za dovoljenje, preden je Bog kaj ukrenil, in kako so štiriindvajseteri starešine pokazale pravilno reakcijo?

17 Glede tega oznanjevanja se ni najprej vprašalo človeštva. Tudi se ni vprašalo zemeljskih narodov, ki si prisvajajo pravico do suverenosti, preden je Bog storil ta ukrep. Bog, Najvišji, je postopal v času, ki ga je sam določil in je vzpostavil nebeško mesijansko Kraljestvo v soglasju s svojo pravico vesoljne suverenosti. (Dan. 4:35) Pravilno reakcijo na to, da se je Bog poslužil svoje suverenosti na pravnoveljavni način, je pokazalo štiriindvajset starešin, ki so se v znak oboževanja priklonile pred njim, ker so rekle: »Zahvaljujemo te, Gospod Bog, Vsegamogočni, ki si in ki si bil, da si prejel moč veliko svojo in si zakraljeval.« — Raz. 11:16, 17.

18. Kako pa so reagirali narodi in kako so to napovedali štiriindvajseti starešine?

18 Kako pa so reagirali narodi? Bili so preveč zaposleni z reševanjem sporov prve svetovne vojne za svetovno oblast. Ker so poizkušali prisiliti vsakega posameznika, da podpira totalno vojno, so jezno preganjali prave kristjane, ki so nastopali za suverenost Boga, Gospodarja, in njegovega Kristusa. Prav tako se je zgodilo, kakor so napovedali štiriindvajseti starešine z naslednjimi besedami: »In narodi so se razsrdili in prišla je jeza tvoja in čas mrtvih, da bodo sojeni, in da se da plačilo hlapcem tvojim prerokom in svetnikom in njim, ki se boje imena tvojega, malim in velikim, in da se pogube, kateri pogubljajo zemljo.« — Raz. 11:18.

19. a) Kaj naj se sedaj vprašamo? b) Kaj bi pomenilo za nas, če bi sledili zgledu narodov?

19 Do danes se narodi srdijo nad Jehovinimi ‚svetimi in temi, ki se bojijo imena njegovega, nad malimi in velikimi‘. Zato je primerno, da se sedaj vprašamo: »Kako je z menoj? Bom sledil zgledu narodov? Ali bom reagiral kakor štiriindvajseti starešine, omenjeni v Razodetju 11:16, 17, in se zahvaljeval Bogu, da se poslužuje svoje suverenosti in je pričel vladati? Ali priznavam, da pripada suverenost nad svetom sedaj Jehovi? Ali izbiram njega, ker priznavam to važno dejstvo, za svojega nebeškega suverena? Ali dopuščam, da je Bog suveren mojega življenja?« Ne moremo se izogniti temu, da bi prišli v nov odnos z Bogom, suverenim Gospodom, bodisi v dober ali slab. Vsakdo, ki se postavi na stran jeznih narodov, pride v slab odnos z vesoljnim suverenom. To bi pomenilo njegovo pogubo, kajti narodi so tisti, ki »pogubljajo zemljo«, in prav oni bodo v »bitki velikega dne Boga vsemogočnega«, v Harmagedonu, »pogubljeni«. — Raz. 16:14, 16.

20., 21. a) Na katere psalmistove izjave moramo opozoriti, da odgovorimo na vprašanje, če moramo biti priče tistega, ki si ga izvolimo za suverena? b) Kaj je največja čast na zemlji kakor v primeru našega največjega Zgleda?

20 To zopet izziva k vprašanju: »Če pustim, da je Bog suveren mojega življenja, pomeni to, da postanem Jehovina priča?« Kot odgovor na to vprašanje lahko opozorimo na navdihnjenega psalmista, ki je pustil, da je Bog suveren njegovega življenja. Pisal je: »Jaz pa — dobro mi je, da sem blizu Boga; v (suverenega, NS) Gospoda Jehovo stavim pribežališče svoje, da oznanjam vsa dela tvoja.« (Ps. 73:28) In: »Bog moj, reši me iz roke brezbožnika, iz pesti krivičneža in nasilnika. Zakaj ti si nada moja, Gospod Jehova, upanje moje od mladosti moje. Pridem opevat mogočna dela Gospoda Jehove, s hvalo bom oznanjal pravičnost tvojo, samega tebe.« — Ps. 71:4, 5, 16.

21 Zato sprašujemo: Ali bo nekdo, ki naredi suverenega Gospoda Jehovo danes za svoje pribežališče, drugače ravnal kakor psalmist starega časa, ki je ‚oznanjal njegova mogočna dela‘? Ali bo nekdo, ki ga je Bog ‚rešil iz roke brezbožnika‘ in za katerega je suvereni Gospod Jehova upanje, drugače postopal kakor psalmist, ki je ‚opeval mogočna dela‘ in je želel ‚oznanjati pravičnost Božjo‘? Gotovo se ne bo sramoval suverena svojega življenja. Jezus Kristus, naš veliki zgled, se ni sramoval svojega suverena, Jehove Boga. Postal je Jehovina priča in zato je imenovan »Jezus Kristus, ... ‚zvesta priča‘.« Samega sebe označuje za »zvesto in resnično pričo, začetek stvarjenja Božjega.« (Raz. 1:5; 3:14) Tisti, ki resnično postanejo njegovi nasledniki, morajo prav tako postati priče njegovega Očeta, Jehove. Nobene večje časti ni za človeka, kot da je Jehovina priča.

22. Kaj se nam bo zgodilo, če je Jehova Bog suveren našega življenja; katero psalmistovo molitev pa lahko tedaj uporabimo zase?

22 Če naredimo Jehovo Boga za suverena našega življenja, nas bodo preganjali tisti, ki so si satana hudiča naredili za svojega suverena in tako postali »del tega sveta«, čigar »bog« in »vojvoda« ter suveren je ta, ki je Hudoben. (2. Kor. 4:4; Jan. 14:30; 15:19) Toda kdor je preganjan, lahko zase uporabi molitev kralja Davida: »Ti pa, o Jehova Gospod, ravnaj milostno z menoj zavoljo imena svojega; ker je dobra milost tvoja, reši me!« (Ps. 109:21) »Jehova, Gospod, je moč zveličanja mojega; glavo mojo si pokril ob dnevi boja. Ne dopusti, Jehova, da se brezbožniku izpolnijo želje, hude naklepe njegove ne pospešuj, povzdigovali bi se!« (Ps. 140:7, 8) »Toda k tebi, Jehova (suvereni, NS), Gospod, se ozirajo oči moje, v tebi iščem zavetja, ne zapusti duše moje. Obvaruj me zadrge, ki so mi jo razpeli, in zank tistih, ki delajo krivico.« — Ps. 141:8, 9.

SUVEREN ORGANIZIRANEGA LJUDSTVA

23. Zakaj, kakor se vidi iz Ezek. 36:37, 38, ne bomo sami, če si izberemo Jehovo za suverena svojega življenja?

23 Če sedaj izbereš Jehovo Boga za svojega suverena, ne boš sam. Postal boš del njegovega ljudstva. On ni suveren nekega osamljenega posameznega človeka na zemlji, temveč je suveren organiziranega ljudstva. Star izraelski narod uporablja kot predsliko ali ponazoritev za duhovne Izraelce, ki jih kliče v današnjem »času konca« iz religioznega Babilona velikega, in govori: »Tako pravi Gospod Jehova: Tudi še v tem se dam izprositi družini Izraelovi, da jim to izpolnim: Pomnožil jih bom z ljudmi kakor čredo. Kakor sveta čreda, kakor čreda Jeruzalema ob njegovih praznikih, tako bodo mesta, prej opustošena, polna čred ljudi. In spoznajo, da sem jaz Jehova.« — Ezek. 36:37, 38; Raz. 18:1—4; Dan. 12:4.

24. Kako bodo blagoslovljeni tisti, ki pustijo, da je Jehova suveren njihovega življenja, in od kakšne izbire bo odvisno naše preživetje v novo ureditev?

24 Blagoslovljeni so tisti, ki si danes izberejo Jehovo za svojega Boga in pustijo, da je suveren njihovega življenja. On vlada nad njimi kot njihov nebeški Kralj po svojem, na prestol postavljenem Sinu, Jezusu, Mesiji. Ko bo v skorajšnji »veliki stiski« neenotnim narodom vzeta suverenost in bo sedanji nevidni suveren narodov, satan hudič, zvezan in vržen v brezno, bo Vsemogočni Bog zaščitil in obvaroval tiste, ki iz ljubezni do njega nastopajo za njegovo suverenost. (Mat. 24:21, 22; Raz. 7:14, 15) Ali bomo med blagoslovljenimi preživelimi, ki bodo pozdravili pravično novo ureditev pod edino ‚vladavino našega Gospoda in njegovega Maziljenca‘? Izberimo Jehovo za suverena svojega življenja, in to vprašanje naj bo odločeno s tem v našo korist! — Raz. 11:15.

[Podčrtna opomba]

a Glej opombe k 1. Mojz. 15:2, 8, v New World Translation of the Holy Scriptures, izdano 1971.

[Sliki na strani 215]

Kdor izbere Jehovo za svojega suverena, se postavlja na stran zvestih mož kakor Jezusa, Abrahama in Davida

    Publikacije v slovenščini (1970–2026)
    Odjava
    Prijava
    • Slovenščina
    • Deli
    • Nastavitve
    • Copyright © 2026 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Pogoji uporabe
    • Politika zasebnosti
    • Nastavitve zasebnosti
    • JW.ORG
    • Prijava
    Deli