»Ognjeno jezero« in njegov namen

KAJ je »jezero ognjeno«? Ta biblijski izraz najdemo samo v Razodetju in še tam je omenjeno le na redkih mestih, in sicer v 19. do 21. poglavju. V Matevžu 25:41 je omenjeno kot »večni ogenj«.

Toda kdo ali kaj pride v to »ognjeno jezero«? Med ostalim se omenja »zver« in »lažni prerok«, zatem smrt in hades (grob), ki bodo vrženi v to »jezero«. Beremo tudi, da bo vanj vržen hudič (z njim pa tudi demoni, ki so se mu priključili) po svojem končnem napadu na Božjo suverenost. (Raz. 19:20; 20:10, 14)

SIMBOL

Ako preiščemo te stavke, takoj spoznamo, da »ognjeno jezero« ni dobesedno ognjeno morje. »Zver« je simbolična, kakor je prikazano pred tem v Razodetju, 13. poglavje, njena »podoba« pa je opisana v 17. poglavju, kjer piše, da ponazarja sedem glav »zveri« sedem »gora« ali kraljestev. Komentatorji Biblije pod tem izrazom razumejo sedem svetovnih sil biblijske zgodovine. Prvih pet svetovnih sil, ki so »padle«, pomeni Egipt, Asirijo, Babilon, Medo-Perzijo in Grčijo. Tista, ki »je bila«, ko je apostol Janez pisal Razodetje, je bil Rim. Angloameriška svetovna sila se je na osnovi zgodovinskih dogodkov pokazala kot sedma. (Raz. 17:9, 10; primerjaj Daniel, 8. pogl.).

Prav tako tudi »lažni prerok« ni oseba, temveč sestav ali organizacija. »Prerok« trdi, da ima od Boga navdihnjeno pojasnilo za vodstvo drugih, a »lažni prerok« bi torej druge navajal na to, da se odvrnejo od Boga in se obrnejo h krivemu oboževanju. Kaj dela »lažni prerok«, da doseže ta cilj? V Razodetju 13:11—17 je pokazan v drugačnem oblačilu, in to kot »zver« z dvema rogovoma. O njem se govori, da je naredil pred sedmeroglavo »zverjo« znamenja, s katerimi je »zapeljal nje, ki so bili sprejeli znamenje zveri in molili podobo njeno«. (Raz. 19:20)

Ker sta »zver« in »lažni prerok« simbolična, je vsekakor simbolično tudi »jezero ognjeno«.

Ta zaključek podpira tudi dejstvo, da se v »ognjeno jezero« vrže tudi nekaj abstraktnega, kakor je »smrt«, saj ta ne more dobesedno zgoreti.

V »jezero« bodo vrženi tudi demoni. Oni so angeli ali duhovne osebe in ker so duh, jim ogenj, ki je fizično dogajanje kemičnega postopka izgorevanja, ne more narediti nobene škode. Beremo celo, da so se duhovne osebe prikazovale ljudem v ognju. (2. Mojz. 3:1—5; Dej. 7:30; Sodn. 13:20; Ps. 104:4; Dan. 7:9, 10)

Kaj torej simbolizira »ognjeno jezero«? Biblija pravi, da je to »druga smrt«. (Raz. 20:14) Vendar to ne pomeni, da vse, kar pride v »ognjeno jezero«, drugič umre, saj »smrt in hades« (grob) še nista umrla ali v preteklosti kdaj prenehala obstojati. Smrt po Adamu je ena »vrsta« smrti, to je smrt, ki so jo podedovali vsi ljudje, toda ne na osnovi lastnega prestopa. »Druga smrt« pa je »druga« vrsta smrti in z izrazom »druga smrt« se ta smrt loči od prejšnje, ker je trajna ali večna in iz nje ni vstajenja, kakor je iz smrti, ki jo je Adam prinesel človeštvu. Osebe, ki gredo v »drugo smrt«, jo zaslužijo, ker so same, namenoma izbrale greh in sovraštvo do Boga. To se tudi pokaže v postopkih tistih, za katere Biblija pravi, da so obsojeni na »drugo« smrt.

Nadaljnji dokaz ali pričevanje za to, kar predstavlja »jezero ognjeno« in kdo je končno obsojen, da umre takšne smrti, se nahaja v Razodetju 21:7, 8. V tej prerokbi je opisan dober vpliv, ki ga bo za zemljo imel novi Jeruzalem. Nato pravi naslednje: »Kdor premaga, bo to podedoval in bodem mu Bog in on mi bode sin. Strahopetnim pa in nevernim in ostudnim in morilcem in nečistnikom in čarovnikom in malikovalcem in vsem lažnivcem, njim je delež v jezeru, gorečem z ognjem in žveplom, kar je druga smrt.« Vsi torej, ki izberejo takšen način življenja in ki zavrnejo pripravo, ki jo je storil Bog v zvezi s Kristusovo odkupnino, s katero bo osvobodil ljudi iz stanja popačenosti, bodo na ta način za večno izbrisani iz obstoja.

Tako pride Božja sodba na vse, ki se pokažejo za sovražne. O množici »Goga iz Magoga«, ki se priključi satanu v njegovem ponovnem napadu na Božjo suverenost ob koncu tisočletja, beremo: »In prišel je ogenj od Boga iz neba in požrl jih je.« V »ognjeno jezero« pridejo torej vsi tisti, ki bodo v času tisočletne Kristusove vladavine neposlušni stvarem, »zapisanim v knjigah«; njihovo ime se končno ne bo našlo v »knjigi življenja«. (Raz. 20:9, 12, 15) Ista kazen, to je »druga smrt«, se izvrši tudi na satanu in njegovih demonih, ki bodo vsi vrženi v »jezero ognjeno«, vsi ti bodo torej večno mrtvi.

S to »drugo smrtjo« kot večno kaznijo za vse tiste, ki namenoma ne poslušajo Boga, ni povezana niti najmanjša sled življenja. Tudi s prvo vrsto smrti, ki je prišla na Adamovo potomstvo na osnovi njegovega prestopa, ni bila povezana niti sled življenja in ta vrsta smrti bi ostala za vedno, če ne bi Jehova Bog v svoji ljubezni in nezasluženi dobroti poskrbel za Kristusovo žrtev. »Druga smrt« je trajna, večna in za tiste, ki gredo v to smrt, ni odkupnine. (Heb. 10:26, 27)

NOBENIH MUK PRI ZAVESTI

Tisti, ki se nahajajo v »ognjenem jezeru«, niso živi in njihova imena niso zapisana v »knjigi življenja«. Življenje je le takrat življenje, če se ga lahko uživa, ali pa mnogo trpi. Ker pa v »ognjenem jezeru« sploh ni življenja, tedaj so tisti, ki so v njem, povsem brez zavesti in ne čutijo nobenih bolečin, niti muk. Zakaj se potem v Bibliji govori, da bodo satan, »zver« in »lažni prerok« v tem jezeru »mučeni noč in dan na vekov veke« (Raz. 20:10)?

Za njih je to muka v toliko, ker so zvezani. Ko je bil Jezus na Zemlji, so ga demoni prosili, naj jim ne zapove, da morajo v »brezno«. (Luk. 8:31) V poročilu Biblije so ob tem dogodku vprašali demoni Jezusa: »Si li sem prišel, da bi nas pred časom mučil?« (Mat. 8:29) Biti vržen v »brezno« pomeni prav tako »muke«, ker pomeni to, biti zvezan, onemogočen.

Satan in njegovi demoni bodo občutili »muke« te zvezanosti že neposredno pred tisočletnim Kristusovim kraljestvom, ker bodo takrat vrženi v »brezno«. Tisoč let bodo popolnoma nedelavni. Ponovno bodo izpuščeni na koncu teh tisoč let. (Raz. 20:7; primerjaj Raz. 11:7; 17:8) Šele po zaključnem napadu na Božjo suverenost bo satan z demoni vržen v »jezero ognjeno«, kjer bo čutil »muke« večne prekinitve oziroma zvezanosti v »drugi smrti«. Popolnoma bodo izbrisani iz obstoja in se ne bodo pojavili nikoli več, tudi vsa dela, ki so jih storili, bodo izbrisana iz vesolja. (1. Jan. 3:8)

Biti vržen v »jezero ognjeno« ne pomeni biti mučen pri zavesti, kar se vidi tudi po tem, da je ravno tako za »zver« in »lažnega preroka«, ki oba ponazarjata sestave ali organizacije, rečeno, da bosta »mučena dan in noč«. Sestavi ali organizacije ne morejo trpeti nobenih muk, te bodo le izbrisane, uničene v »jezeru ognjenem« oziroma za večno jim bo onemogočeno delovanje; nikoli več se ne bodo pojavile hudobne organizacije, da bi vladale ljudem in jih ovirale.

Z »ognjenim jezerom« bosta odstranjena tudi smrt in hades ali grob, ker bo smrt po Adamu popolnoma izbrisana in hades popolnoma izpraznjen, kajti nikoli več ne bo sprejemal mrtvih te vrste. (Raz. 20:14) Povsem sigurno je, da nekaj neživega, kakor sta na primer smrt in hades ali grob, ne more biti pri zavesti, zato ne trpi nobenih muk, toda oba sta lahko za večno zvezana ali za večno prenehata obstajati.

NJEGOV NAMEN

»Ognjeno jezero«, ki pomeni ali simbolizira tudi »drugo smrt«, gori z »ognjem in žveplom«. (Raz. 21:8) Žveplo se vname že pri nizki temperaturi in hitro gori, kar doprinese, da ogenj nekaj hitro pogoltne, kar sicer ne bi tako lahko zgorelo. Žveplo so nekoč uporabljali kot sredstvo za razkuževanje, zato je »jezero ognjeno z ognjem in žveplom goreče« zelo dober primer za popolno in večno uničenje vsega, kar je »onesnažilo« vesolje kakor tudi vseh tistih, ki postopajo umazano, napadajo Božjo suverenost in povzročajo sramoto Božjemu imenu. »Ognjeno jezero« ali »druga smrt« pa ne bo nobena nevarnost za tiste, ki ostanejo zvesti v preizkušnjah, ki jih povzroči satan na koncu tisočletne Kristusove vladavine po tem, ko bo izpuščen, čeprav lahko namenoma neposlušne Bog izbriše vsak čas iz obstoja. Zvestim, ki preživijo v tej preizkušnji, bo Bog jamčil za to, da bo njihovo življenje zaščiteno in ohranjeno. (Rim. 8:21)

»Ognjeno jezero« ima pomembno vlogo v zvezi z Božjim namenom. Ni v nasprotju z osebnostjo Jehove, ki ni nikdar pomislil, da bi koga večno mučil pri polni zavesti in tega tudi ne bi prenašal. (Jer. 19:5; 32:35) To, da bodo hudobni povzročitelji nemirov odstranjeni, je v polnem soglasju z Božjo pravičnostjo in Njegovo ljubečo dobroto ter v interesu miru in reda in v dobro tistih, ki si želijo, kar je prav. Zato mora v vesolju vladati pravičnost. (Ps. 145:20)

Jehova ni vladar, ki bi dopuščal nemoten obstoj zločincev in gledal, kako se širijo zločini, pri čemer bi vsem zakonu zvestim ljudem bil odvzet mir in radost življenja. On tudi ni tako strašen, da ne bi pomagal tistim, ki želijo spremeniti svoje postopke. (1. Tim. 2:3, 4) Jehova daje dovolj priložnosti vsem, da se lahko spremenijo. Tisti, ki gre v »ognjeno jezero« oziroma »drugo smrt«, si pravzaprav sam svobodno in iz lastnega nagiba izbere večno smrt namesto življenja, ker na sebičen način prestopa zakone vesoljnega Suverena. On upravičeno zahteva spoštovanje in izključno predanost. Samo tako, da bo vesolje očiščeno takšnih trmoglavih upornežev, se lahko pride do miru. Vsi, ki želijo živeti, bi naj spoznali Jehovine poti, da bi tudi njihova imena lahko bila vpisana v »knjigo življenja«, v njihovo večno radost!