Oboroženi za govorjenje prijetnih besed resnice
1., 2. a) Kaj je Jezus zapovedal učencem po svojem vstajenju, ko se jim je prikazal v Galileji? b) Zakaj so bili presenečeni in kakšno zagotovilo jim je dal Jezus?
KO je bil Jezus obujen iz mrtvih in se je zatem pojavil na nekem griču v Galileji, njegovi enajsteri učenci, kakor je obljubil, niso več dvomili, da je on resnično Jehovin govornik in da je govoril resnico. Kaj spodbudnega in poučnega jim je povedal? Takole je rekel: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na Zemlji.« To je vključevalo tudi nekaj, kar je imel v srcu: nadaljevanje oznanjevanja, ki ga je pričel. Tedaj je učencem dal navodila: »Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode, krščujoč jih v ime Očeta in Sina in svetega Duha, učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal. In glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta« — Mat. 28:16-20; Jan. 2:19-21.
2 Kako osupljiva zapoved! Majhna skupina enajstih učencev naj bi šla in oznanjevala pripadnikom vseh narodov, jih poučevala in krščevala. Če pomislimo, da je danes 149 jezikov in vsakega od njih govori najmanj milijon ljudi in 16 jezikov, od katerih vsakega govori najmanj po 50 milijonov ljudi, tedaj si lahko zamislimo, kako velikanska naloga bi bila za to majhno skupino, če bi se morala naučiti toliko jezikov, da bi lahko poučevala milijone takrat živečih ljudi o poti življenja. Zaradi velikega obsega zaupane naloge so najbrž bili skrajno presenečeni. Jezus jim je sicer rekel, da bo z njimi, pa vendar so se lahko vprašali, kako je mogoče opraviti tako ogromno delo.
3. Kako je izlitje svetega Duha prispevalo k širjenju resnice?
3 Deset dni po Jezusovi vrnitvi v nebo se je zbralo k Binkoštni svečanosti v Jeruzalemu približno 120 učencev. Nenadoma so zaslišali šum, podoben močni burji, in nad vsakim od njih je bilo videti ognjen jezik. Kaj je to pomenilo, so razumeli, ko so bili napolnjeni s svetim Duhom ter pričeli govoriti razne jezike. Ob tej priložnosti je približno tri tisoč nadaljnjih oseb s srcem sprejelo radostno vest in se krstilo. Ta dogodek je bil dokaz, da je odtlej Jehovin Duh počival na tej mali skupini kristjanov in jih vodil, kar je omogočilo, da se je vest zelo hitro širila med verne Žide, ki so živeli v najrazličnejših deželah. — Dej. ap. 2:1-4, 41.
4. Kaj se je pričelo s spreobrnjenjem Kornelija?
4 Te vesti ni bilo treba posredovati le ljudem židovskega porekla, ker je rekel Jezus svojim naslednikom naj »pridobijo učence iz vseh narodov«. Zato je tri leta in štiri mesece pozneje Peter pod vodstvom svetega Duha sprejel vabilo italijanskega stotnika Kornelija. Spreobrnjenje tega pogana, njegovih sorodnikov in zaupnih prijateljev je pomenilo začetek obsežnih naporov, da se vest Kraljestva razširi med ljudi vseh narodov. Pozneje so Pavel in njegovi tovariši šli na evangelijska potovanja po vsej Mali Aziji, Grčiji in Italiji, morda so prišli celo do Španije (Dej. ap. 10:1-35; 11:18; Rim. 15:24). Prvi učenci so se zavedali resnosti in važnosti svojega dela za Evangelij. Pavel in Barnaba sta pojasnila: »Kajti tako nam je zapovedal Jehova: ,Postavil sem te za luč poganom, da bodeš v zveličanje vsem do konca zemlje‘.« — Dej. ap. 13:47; 1. Kor. 9:16.
5., 6. Po kom se lahko zgledujemo, če imamo občutek, da nismo sposobni drugim oznanjevati resnice?
5 Ali se tudi ti tako zavedaš tega dejstva? Ali si spoznal, da je Jezus s svojimi učenci tudi danes, v času konca tega sestava stvari? To pomeni, da imajo kristjani še vedno nalogo pridobivati učence. Morda sedaj ugovarjaš in praviš, da nisi govornik, niti učitelj in da tega, ker so delali apostoli, ti nikoli ne bi zmogel. Toda kakšno stališče so imeli do te naloge oni? Ne pozabimo, da je bilo zanje rečeno, da so bili »neučeni in preprosti možje«. Vendar so se naučili tako srčno govoriti, da so jih celo sami židovski starešine ali predstojniki pričeli spoznavati kot »tiste, ki so hodili z Jezusom« — Dej. ap. 4:13.
6 Celo odlični govorniki in Jehovini služabniki starega časa, kakor sta bila n. pr. Mojzes in Jeremija, so se čutili nesposobne, da uresničijo Jehovine zapovedi. Ko je Jehova Mojzesu dal nalogo, naj gre k Faraonu in z njim govori, je Mojzes ugovarjal, češ, da »ni zgovoren mož« in da »ima okorna usta in težak jezik« (2. Moj. 4:10). Toda Mojzes je pozneje kljub temu lahko pod Jehovinim vodstvom govoril stotisočim, ko je vodil izraelski narod v obljubljeno deželo. Tudi Jeremija je rekel: »Oh, Gospod Jehova, govoriti ne znam, ker otrok sem.« Toda Jehova mu je odgovoril: »Ne pravi: Otrok sem; ampak kamorkoli te pošljem, pojdi, in karkoli ti velim, govori!« — Jer. 1:6, 7.
7. Katero vprašanje je za nas zelo važno in kaj pokaže, da zadostuje Jehovina podpora?
7 Tudi če bi se čutili nešolani ali nepoučeni, kakor apostoli, ali da bi imeli počasen jezik, kakor Mojzes, oziroma bili premladi, kakor Jeremija, je za nas bistveno vprašanje: »Ali dejansko želim služiti Jehovi?« Če da, tedaj smo lahko prepričani, da bo Jehova poskrbel za potrebno izobrazbo in nas bo podprl ter okrepil, da bomo lahko sodelovali na delu poučevanja in pridobivanja učencev, kakor je zapovedal Jezus. To delo se sedaj resnično opravlja tako obširno, kot še nikoli. Staro in mlado, — preko 2,000.000 oseb, sodeluje ravno sedaj v delu oznanjevanja v 207 deželah in otokih. Toda to delo se zelo hitro približuje koncu, zato je potrebno še več delavcev. Ali ne bi tudi ti sodeloval pri tem? (Mat. 9:37; 10:23) Če se želiš izboljšati v delu oznanjevanja dobre vesti, tedaj boš gotovo vesel, ko spoznaš, kakšno pot je Jehova za to predvidel — 2. Kor. 3:5.
ŠOLANJE DOMA
8. Ali so v Bibliji dokazi za to, da je otroke treba vzgajati in poučevati v slavo Jehove?
8 Šolanje za Jehovino službo se prične doma, in to že v ranem otroštvu (2. Tim. 3:14, 15). Na to je Jezus spomnil velike duhovnike in pismarje, ko je rekel: »Ali niste nikoli brali: Iz ust nedoraslih in dojencev si pripravil sebi hvalo?« (Mat. 21:15, 16) To zahteva od staršev veliko pomoči in hrabrenja. Jezus je, kot izgleda, doma bil odlično poučen, kar mu je pomagalo do dobrega spoznanja in trdne vere, saj je že z dvanajstimi leti s svojimi odgovori in razumevanjem presenetil celo same učitelje v templju (Luk. 2:47). Zato se tudi danes spodbuja krščanske starše, da s svojimi otroki berejo in preučujejo Biblijo, da bi jih tako poučili o Jehovinih poteh.
9. Zakaj je važno brati Biblijo?
9 V Bibliji so Jehovine smernice za življenje. Zato bomo storili prav, če ji damo v naših družinskih razgovorih posebno mesto. Ker je napisana pod vodstvom Jehovinega Duha, so v njej Njegove misli, posreduje nam njegovo gledišče o nekoristnih in koristnih delih, vsebuje pa tudi odlične spodbude za izgrajujoče, smiselne razgovore. Mnoge Jehovine priče redno berejo Biblijo v krogu svojih družin. Ugotavljajo da se tako izboljšujejo v branju in govoru in da se, kar je še važnejše, krepi njihova vera, poglablja spoznanje Jehovinega namena, njihovim otrokom pa pomaga, da pravilno doumejo življenje, ker se v njih budi želja, da resnico delijo z drugimi
10. Kakšno sposobnost moramo razvijati in kako?
10 Toda s samim branjem vse to še ni doseženo. Zanimati se moramo tudi za delo evangeliziranja, katero se v teh poslednjih dneh izvaja pod vodstvom Kristusa in ki zahteva, da se prebranega tudi spominjamo, da bi se lahko z drugimi pogovarjali. To zahteva osredotočenje, zbranost in ponavljanje preučenega. Ali o tem, kar si bral, s kom govoriš? Zakaj ne bi s svojimi domačimi govoril o biblijskih mislih ali o drugih izgrajujočih člankih, ki si jih prebral? Večina ljudi je danes zelo zaposlenih in nimajo vsi veliko časa za branje. Zato je dobro izkoristiti priložnost, da z drugimi govorimo o tem, kar smo prebrali. Ali ste vi starši že kdaj poizkušali govoriti o neki določeni temi, na primer pri jedi? Mogoče jih bo težko vse spodbuditi k takšnemu razgovoru, toda gotovo se boste veselili, ko bodo vaši otroci izboljševali svoj govor, predvsem pa se naučili pogovarjati se o biblijskih temah in drugih stvareh, ki so važne za življenje — 2. Mojz. 12:26, 27; Preg. 4:1, 4.
11. Kaj nam dober material nudi za biblijske razgovore?
11 Tedenski sestanki Jehovinih prič nudijo dober material za razgovor v krogu družine. Poizkusite ponoviti, kar ste slišali! Lahko se pogovarjate tudi o raznih člankih, ki so v časopisih Stražni stolp. Pogovarjajte se z otroki o raznih točkah, ki so vas v članku, ki ste ga brali, najbolj zanimale! Mnoge družine dnevno komentirajo biblijske stavke, ki so določeni za vsak dan. Toda dovolite, da tudi otroci pridejo do besede! Spodbudite jih, da komentirajo o prebranem materialu ali o biblijskem stavku za ta dan. Lahko jih celo zadolžite, da preberejo neki posebno zanimiv članek in nato v krogu družine o njem govorijo. To je zanje dobra vaja in daje jim občutek, da sodelujejo v razgovoru.
12. Kako to, da je bil neki starejši brat sposoben brez težav govoriti o katerikoli biblijski temi?
12 Vaja dela mojstra. To bi se lahko reklo tudi za neko starejšo Jehovino pričo, ki je kot pokrajinski nadzornik več let obiskoval skupščine, da bi jim duhovno pomagal. Sčasoma je bil sposoben brez težav razložiti globoke misli raznih biblijskih tem. Lahko je ob vsakem času do podrobnosti odgovarjal na biblijska vprašanja in pri tem omenil mnoge zanimive posameznosti. To mu je bilo mogoče zato, ker si je vedno vzel čas za osebno preučevanje in, ker je v privatnih razgovorih, pri družinskih študijih in v predavanjih vedno znova govoril o naučenem.
13. Kako lahko svojim otrokom pomagamo, da bodo »poučeni od Jehove«, in zakaj bo to koristilo?
13 Ali ste tudi vi tako sposobni? Kako je z vašimi otroki? Ali oni lahko svoje razumevanje o raznih biblijskih temah pojasnijo temeljito, ne le z nekaj besedami? Večina ljudi se veseli, če neko stvar dobro obvlada. Z izgrajujočimi družinskimi razgovori lahko lepo napreduje v razmišljanju in razgovoru vsa družina, kar omogoča vsakemu posamezniku, da pomaga tudi drugim priti na pot večnega življenja (Preg. 15:2). Potrudite se, da se vsak dan s svojimi otroki pogovarjate o biblijskih temah, da bi tako povečevali njihovo vero in ljubezen do Jehove. Tako bodo tudi oni nekega dne želeli sodelovati v delu pridobivanja učencev, ki se izvaja pod vodstvom Jezusa Kristusa in se bo tudi zanje lahko reklo, — kakor za tiste ki jih Jehova sprejema kot svoje sinove: »In vsi otroci tvoji bodo učenci Jehovini in obilen mir bode otrokom tvojim« — Izaija 54:13.
POUČEVANJE V SKUPŠČINI
14. a) Kakšen namen ima teokratična šola za službo oznanjevanja? b) Kdo lahko ima od nje korist in kje?
14 Takšno, čeprav odlično šolanje na domu, pa še ni vse. Skupščina Jehovinih prič ima tudi tedenski program šolanja za službo oznanjevanja. Pavel je spodbujal Timoteja, naj postane »delavec, ki se mu ni sramovati, ki prav ravna z besedo resnice«. K temu se spodbuja mlade ljudi tudi danes (2. Tim. 2:15). Teokratična šola za službo oznanjevanja ali Služba usposabljanja, je posebno sredstvo, s katerim je Jehova po svoji organizaciji poskrbel da pomaga vsem, ki želijo postati sposobni oznanjevalci »dobre vesti«. Skupnost Stražnega stolpa vodi tak tedenski tečaj poučevanja po vsem svetu, v preko 34.000 skupščinah Jehovinih prič. Vsi ki želijo, da jih Jehova pouči za službo oznanjevanja, lahko imajo iz tega bogatega in poučnega programa korist, ker je tu predvideno uspešno šolanje — Preg. 4:18.
15. a) Kaj pokazuje, da se ta program šolanja zelo ceni? b) Kaj se je doseglo s to šolo?
15 Koliko oseb sodeluje na vsem svetu v teokratični šoli za službo usposabljanja ni znano, toda samo v Združenih državah je število obiskovalcev večje od števila tistih, ki sodelujejo v službi oznanjevanja. To pomeni, da se sedaj po vsem svetu šola za govorjenje o biblijskih temah, da bi bili oboroženi za službo oznanjevanja, preko 2,000.000 oseb. Ali je še kje kakšen šolski tečaj, v katerem bi se šolalo toliko udeležencev za krščansko službo oznanjevanja? Ali je na vsem svetu še kakršnakoli druga šola, iz katere prihaja toliko predavateljev ali toliko marljivih učiteljev Božje besede? V enem od zadnjih let so imeli možje, šolani v teokratični šoli za službo oznanjevanja, 1 190 748 biblijskih javnih predavanj. Resnično moramo biti hvaležni, da se vsem, ki so povezani s skupščinami Jehovinih prič, nudi prednost sodelovanja na tečaju teokratične šole za službo oznanjevanja.
16. Kakšno trojno korist nudi teokratična šola za službo oznanjevanja?
16 Če še ne poznaš tega tečaja za službo oznanjevanja, tedaj te vabimo, da obiščeš kraljevsko dvorano Jehovinih prič v tvoji bližini, da bi lahko koristil ta brezplačni program šolanja. Ni treba, da si zato Jehovina priča. Celo tisti, ki v tej šoli ne sodelujejo, lahko imajo od nje trajno korist. Zakaj? Najprej lahko vsi sodelujejo v tedenskem programu branja Biblije doma, kar se lahko dopolni še z branjem drugega materiala za preučevanje, ki je na razpolago vsem obiskovalcem. V sami šoli lahko potem vsak teden slišimo pet raznih govorov, ki jih imajo možje in žene vseh starosti ter mladina. Ob teh govorih daje oznanjevalec, ki je pooblaščen za vodenje tečaja, koristne nasvete za izboljšanje. Končno se nudi priložnost, kakor ugotavljajo tudi sami sodelavci v tečaju, da uporabijo preučeni material, da bi okrepili vero drugim.
17. Ali se lahko material, pregledovan v tej šoli, uporabi tudi v sami službi oznanjevanja? Utemelji svoj odgovor!
17 Neka Jehovina priča na Japonskem je sestavila govor o temi »Božji narod je spodbujen, da beži iz Babilona velikega« (Raz. 18:4). Odločila se je, da ta kratek govor pove svoji znamki, ki je pripadala neki cerkvi, z namenom, da vidi, kako bo ona na to reagirala. Zato jo je obiskala in ji to temo povedala, rezultat pa je bil, da je ta žena hotela več vedeti o biblijski resnici in je sprejela biblijski študij na domu.
18. Na kaj se v tem tečaju poučevanja obrača glavna in največja pozornost?
18 V teokratični šoli za službo oznanjevanja se posveča največ pozornosti Bibliji, izvoru božanskega pouka. Učimo se, kako lahko svoje družine in tudi druge, produktivno poučujemo o Božji besedi (Hebr. 5:12). Posebej se poudarja, da se pri poučevanju drugih ne smemo opirati na našo lastno modrost, temveč na Božjo besedo, ki se upravičeno označuje kot »Beseda življenja« — Filip. 2:16.
19. a) Kakšno uspešno metodo poučevanja je vpeljal Jezus? b) Zakaj pomanjkljiva svetska izobrazba ne sme biti ovira pri sodelovanju v tem šolanju?
19 Metoda poučevanja v teokratični šoli za službo oznanjevanja je ista, kakršno je uporabljal tudi Jezus. Opiral se je na avtoritativno Božjo besedo, izražal se je enostavno in uporabljal ponazoritve. Mnogim je v spodbudo dejstvo, da je ključ za produktivno poučevanje enostavnost. Po besedah apostola Pavla Bog ni poklical visoko šolanih ali takšnih, ki »so modri po mesu, ne mnogo mogočnih, ne mnogo imenitnih; marveč kar je neumnega na tem svetu, to si je Bog izbral, da osramoti modre... Iz njega pa ste vi v Kristusu Jezusu, ki nam je postal modrost od Boga« (1. Kor. 1:26-31). Zato naj pomanjkljiva svetska izobrazba nikogar ne ovira, da ne bi bil prisoten oziroma sodeloval v teokratični šoli za službo oznanjevanja ali z drugimi govoril o resnici.
20. Kaj je moral storiti Salomon, da bi lahko še druge poučil o resnici s prijetnimi besedami?
20 Kdor želi postati uspešen govornik, se mora truditi. Celo o kralju Salomonu beremo: »In ne samo moder je bil Propovednik, tudi ljudstvo je učil spoznanja in globoko je premišljal in izpraševal, tudi je sestavil mnogo pregovorov. Propovednik si je prizadeval, da najde prijetnih besed; in napisano je bilo, kar je pošteno, besede resnice.« Tisti, ki sodelujejo v teokratični šoli za službo oznanjevanja, želijo poučevati o Jehovini besedi vse tiste, ki iščejo resnico. Zato vedo, da morajo temeljito preiskati in preučiti Biblijo, da bi našli prijetne besede, zaradi katerih bo njihova vest poslušalcem zanimivejša in poučna. Takšne dobro izbrane besede, kakor je rekel kralj Salomon, lahko delujejo kakor puščice, ki ljudem kažejo pot — Propov. 12:9-11.
21. Kako se moramo pogovarjati s člani naše družine, toda česa se naj izogibamo?
21 Če smo kakor Salomon zainteresirani za uporabo pravilnih in prijetnih besed resnice, tedaj se mora to pokazovati tudi v našem vsakdanjem govoru. Odražati se mora v naših razgovorih v družinskem krogu, v krogu prijateljev, na delovnem mestu in v službi oznanjevanja, ker kristjani ne smejo imeti dvojnih meril za svoj jezik. Očetom je rečeno: »Ne dražite svojih otrok« v jezo. Žene se spodbuja, naj imajo »globoko spoštovanje« do svojih mož, medtem ko se otrokom zapoveduje »spoštovati očeta in mater svojo« (Efež. 4:31-5:4, 33; 6:2-4; Titu 2:7, 8). Zakaj bi nekdo govoril tako, da žalosti člane svoje družine, ali zakaj bi se nekdo veselil, če širi obrekovanje ali daje zlobne pripombe? Jezus je rekel: »Kar pa prihaja iz ust, izhaja iz srca in to skruni človeka. Zakaj iz srca izhajajo hudobne misli, uboji, prešeštva, nečistosti, tatvine, kriva pričevanja. kletvine. To je, kar oskrunja človeka« — Mat. 15:18-20.
22. Kaj moramo storiti, da nas bo naše srce spodbujalo k razgovorom o izgrajujočih stvareh?
22 Dogaja se tudi nasprotno. Če napolnimo svoje srce z izgrajujočimi mislimi, ki nam jih daje razred »zvestega in modrega hlapca« kot »hrano ob pravem času, tedaj nas bo to spodbudilo, da izgovarjamo besede življenja, ki delujejo ozdravljajoče, delajo mir ter osrečujejo in poglabljajo cenjenje Stvarnika. Starši, ali se trudite, da pri svojih otrokih pospešujete takšno stališče srca? Ali ga pospešujete pri samih sebi, tako da redno in sistematično berete in preučujte Biblijo? Če da, tedaj vam bo to pomagalo priti od odličnega spoznanja Jehovinega čudovitega namena. S tem boste tudi prispevali k »izgradnji skupščine« in srečnemu družinskemu življenju. — 1. Kor. 14:12; Psalm 19:14.
23. Pri kakšnem delu, ki se sedaj opravlja, bi se naj trudili sodelovati in kako?
23 Če želimo kakor kralj Salomon govoriti prijetne besede resnice, nam bo Jehova pomagal, da se tega naučimo. S pogovori s člani naših družin, kakor tudi z našo hvaležnostjo za Jehovine priprave moramo dokazati, da to dejansko želimo (Efež. 5:20). Članom naše družine in prijateljem moramo pomagati, da usmerijo svoje srce in misli na Stvarnika tako, da ne govorimo v »besedah, ki jih uči človeška modrost, temveč v besedah, ki jih uči Duh« (1. Kor. 2:13). Tedaj bomo tudi mi in člani naših družin čutili željo, za sodelovanje pri obširnem delu evangeliziranja, napovedanem po Jezusu, ki je po Jehovinem ukazu govoril resnico, sedaj oznanjevano po vsem svetu. Jehova danes oborožuje svoj narod v doslej neznanem obsegu, da bi lahko pridobil v učence ljudi iz vseh narodov. Tudi ti lahko sodeluješ na tem prerokovanem delu tako, da slediš nasvetu in spodbudi psalmista: »Vse, kar diha, naj hvali Jehovo!« — Psalm 150:6, NS.