Nasveti glede vere, vedenja in ljubezni

JAKOB in Juda sta bila Jezusova polbrata, Peter in Janez pa sta bila dva izmed Jezusovih 12 apostolov. Ti štirje možje so napisali vsega skupaj sedem pisem Krščanskih grških spisov. Vsako od teh pisem nosi ime svojega pisca. Navdihnjene smernice, ki jih vsebujejo ta pisma, naj bi kristjanom pomagale, da bi ostali zvesti Jehovu in imeli pogled nenehno uprt v Božje kraljestvo.

Naša vera mora biti vidna. Ni dovolj, da človek samo trdi, da ima vero. Prava vera se kaže z dejanji. »Vera brez del [je] mrtva,« je napisal Jakob. (Jakob 2:26) Če med preizkušnjami pokažemo vero, si pridobimo zdržljivost. Da bi nam to uspelo, moramo prositi Boga za modrost in biti prepričani, da nas bo uslišal. Zdržljivost prinaša Božje odobravanje. (Jakob 1:2–6, 12) Če Božjega služabnika njegova vera navede na to, da ravna značajno, se bo Bog Jehova odzval. »Približajte se Bogu,« je rekel Jakob, »in se vam bo približal.« (Jakob 4:8)

Kristjan mora imeti tako močno vero, da se lahko upre skušnjavam in nemoralnim vplivom. Juda je zaradi slabe morale, ki je takrat prevladovala, sovernikom prigovarjal, naj »se močno boju[jejo] za vero«. (Juda 3)

Naše vedenje mora biti čisto. Jehova od svojih častilcev pričakuje, da so sveti oziroma čisti v vseh pogledih. Peter je napisal: »Postanite sveti v vsem svojem vedenju, [. . .] ker je pisano: ‚Bodite sveti, ker sem svet jaz [Jehova].‘« (1. Petrovo 1:15, 16) Kristjani imajo glede tega zgled, ki je vreden posnemanja. »Za vas [je] trpel Kristus,« pravi Peter, »in vam s tem zapustil zgled, da bi hodili natančno po njegovih stopinjah.« (1. Petrovo 2:21) Ker kristjani v življenju upoštevajo Božja merila, lahko zaradi tega včasih trpijo, vendar imajo »čisto vest«. (1. Petrovo 3:16, 17) Medtem ko čakajo na Božji dan sodbe in na obljubljeni novi svet, v katerem »bo bivala pravičnost«, bi moralo biti po Petrovih besedah njihovo vedenje vselej sveto, življenje pa polno del, ki odsevajo vdanost Bogu. (2. Petrovo 3:11–13)

Kazati moramo ljubezen. »Bog je ljubezen,« je napisal apostol Janez. Poudaril je, da je Bog pokazal svojo veliko ljubezen do nas s tem, da je poslal Jezusa kot »žrtev za naše grehe«. Kako naj bi to vplivalo na nas? Janez je pojasnil: »Ljubljeni, če nas je Bog tako ljubil, smo tudi mi dolžni ljubiti drug drugega.« (1. Janezovo 4:8–11) Ljubezen lahko med drugim kažemo tako, da smo gostoljubni do sokristjanov. (3. Janezovo 5–8)

Kako pa lahko Jehovovi častilci kažemo svojo ljubezen do Jehova? Janez je na to odgovoril: »Ljubezen do Boga namreč pomeni to, da izpolnjujemo njegove zapovedi; pa vendar njegove zapovedi niso v breme.« (1. Janezovo 5:3; 2. Janezovo 6) Tistim, ki tako ubogajo Boga, On zagotavlja, da jih bo še naprej ljubil in da ima zanje pripravljeno »večno življenje«. (Juda 21)

(Vir: Jakob; 1. Petrovo; 2. Petrovo; 1. Janezovo; 2. Janezovo; 3. Janezovo; Juda)