Pogled v svet

Potrebne so priprave na nesrečo

»Glede na World Disasters Report 1999,« piše v poročilu Mednarodne federacije združenj Rdečega križa, »so lanskoletne naravne nesreče med doslej dokumentiranimi povzročile več škode kot katere koli kdaj prej.« Suša, manjša rodovitnost zemlje, poplave in krčenje gozdov je prisililo 25 milijonov ljudi, da so zbežali s svojih kmetij in se na črno zatekli v urbane skupnosti, kar je privedlo »do večjega števila ‚beguncev‘ kakor zaradi vojn in sporov«. Najbolj so bile prizadete države sveta v razvoju. Kar 96 odstotkov vseh žrtev naravnih nesreč je bilo s tega področja. V zadnjih petih letih so se skladi uradov za pomoč zmanjšali za 40 odstotkov. Peter Walker, direktor federacije za zavarovanje ob nesrečah, je poudaril, da je treba spremeniti pogled na pripravljenost na nesrečo, ko je rekel: »Povratni odziv na nesrečo ni uspešen [. . .] Saj denarja za gasilce ne začnemo zbirati šele takrat, ko hišo zajame požar.«

Nevarnost ob cvetenju bambusa

Bambusovi gozdovi prekrivajo velika področja na severovzhodu Indije. V zveznih državah Manipur in Mizoram je nastal preplah, ko so bambusi na teh področjih začeli cveteti. Zakaj? Zato ker določena tamkajšnja vrsta, ki se imenuje mautang in cveti le enkrat na približno 50 let, privablja podgane. Te se hranijo s cvetovi, se hitro razmnožujejo in nato začnejo uničevati pridelek hrane, kar pa navsezadnje privede do lakote. Po poročilu The Times of India je lakota leta 1957 nastopila po cvetenju bambusov leta 1954/55. Da bi preprečili še eno tako lakoto, je vlada zvezne države Mizoram denarno podprla kampanjo pobijanja podgan. Za vsak podganji rep so ponudili eno rupijo. Od aprila so zbrali kakih 90.000 repov in za nadaljevanje te protipodganje kampanje prosili za nadaljnja sredstva.

Paradižnik proti raku

Ameriško združenje za raziskovanje raka je predstavilo nedavno raziskavo, po kateri domnevajo, da ima paradižnik morda snov, ki zavira rast raka na prostati. Snov, ki daje paradižniku rdečo barvo, likopen, lahko zmanjša velikost rakavih tumorjev prostate in skrči metastaze, razselke raka po drugih telesnih tkivih. Raziskava, ki jo je objavil Državni inštitut za raka v Združenih državah, »je odkrila, da paradižnik in vse njegove kemične snovi ne učinkujejo uspešno le proti raku na prostati, temveč tudi proti raku trebušne slinavke, pljuč in debelega črevesa«.

Duševne težave otrok

Po poročilu Ustanove za duševno zdravje ima petina britanskih mladih, mlajših od 20 let, težave z duševnim zdravjem. Medtem ko so »vlada, strokovnjaki in občila, kot je videti, obsedeni s fizično blaginjo otrok in njihovimi visokošolskimi dosežki«, razlaga direktorica ustanove June McKerrow, otroci »čustveno ne dozorevajo«. Poročilo omenja, da k temu lahko prispevajo številni dejavniki. Otroke »s preizkusi znanja in ocenami vedno prej silijo, da se primerjajo s svojimi vrstniki,« in večina jih zapusti šolo z mislijo, da niso uspešni. Igre na prostem, ki mlade učijo »z razmišljanjem prihajati do odločitev in doseči večjo samozavest in prožnost«, nadomeščajo računalniki in televizija. Oglaševanje »zbuja želje po rečeh, ki jih nimajo, oziroma želje, da bi postali to, kar niso«. Poleg tega so otroci zaradi vse pogostejših razvez, ki se približujejo 50 odstotkom, in zaposlenosti staršev »še pod večjim [stresom], ker se ne morejo zanesti na čustveno stabilnost svoje družine«, piše v The Daily Telegraphu.

Kar gre v zrak, se tudi vrne

Na nekaterih področjih Združenih držav in v nekaj latinskoameriških državah je običajno, da veseljaki proslavljajo začetek novega leta tako, da s puškami streljajo v zrak. Toda policija jih spodbuja, naj tega ne počnejo. »Ko s puško streljate v zrak,« je dejal šef losangeleške policije, Willie Williams, »se ta krogla nekje tudi vrne na zemljo.« To pa je lahko tudi glava koga drugega. V Združenih državah je bilo v nekaj letih tako ubitih več kot ducat ljudi. Poleg tega poročajo o stotinah primerov telesnih poškodb in poškodovane lastnine zaradi krogel, ki so včasih preletele več kilometrov dolgo pot. Ljudje, ki streljajo v zrak, pogosto zmotno mislijo, da krogle v zraku razpadejo ali da pri vrnitvi na zemljo ne bodo nikogar poškodovale. Toda naravnost navzgor izstreljena krogla se lahko vrne z veliko močjo, kar je »dovolj, da gre skozi kožo, oslepi oko ali predre mehek del dojenčkove lobanje,« meni Fred King, govornik houstonske policijske postaje.

Vse več verske nestrpnosti

Pri Mednarodni helsinški federaciji, organizaciji za človekove pravice, pravijo, da po Evropi nastaja »mnogovrsten vzorec resničnega preganjanja« tako imenovanih novih ver, poroča Catholic International. Precej vlad želi preprečiti delovanje manjšinskih religij, zato skušajo uvesti pravne ukrepe, ki pa kršijo pripadajočo pravico do svobode vesti in veroizpovedi. Sporna parlamentarna poročila in črne liste »nevarnih sekt« v Belgiji, Franciji in Nemčiji še povečujejo nestrpnost in diskriminacijo. Toda Willy Fautré, predsednik organizacije Človekove pravice brez meja, opozarja, da le »zelo majhno število« teh verskih gibanj predstavlja nevarnost za družbo in da je strah pretiran. Glavne cerkve, je dejal, še prispevajo k problemu, ko se v razpravah obnašajo kot »stranke in sodniki« in »bolj [zagovarjajo] spopad kakor pogovor«.

Dovolj spanja?

Ljudje, ki »bi vsak dan podnevi radi malo zaspali, med sestanki zadremali ali pa se težko osredotočajo«, se ponoči ne naspijo dovolj, piše v časopisu Toronto Star. Večina ljudi vsako noč dosledno potrebuje od sedem do devet ur spanja, da bi lahko podnevi normalno opravljali delo. Tu je nekaj predlogov, ki so jih glede tega povedali strokovnjaki: Dajte spanju prednost. Vzemite si čas in se pred spanjem sprostite. Lahek sprehod lahko pomaga, toda v zadnjih treh urah se ogibajte aktivnim vajam. Vsak dan pojdite spat in vstanite ob enakem času. Če se ponoči zbudite, se ne vznemirjajte oziroma ne skušajte reševati problemov, temveč um raje umirite z razmišljanjem o prijetnih stvareh. Če ste po pol ure še vedno budni, vstanite in počnite kaj sproščujočega, morda berite kaj za zabavo. Preden ležete, ne jejte oziroma ne pijte preveč, a tudi lačni ne pojdite spat.

Vse več prestopništva otrok

V Nemčiji se je lani povečalo število zločinov, ki so jih povzročili mladi, poroča časopis Hessische-Niedersächsische Allgemeine. »Število otrok, osumljenih, da [drugim] zadajajo telesne poškodbe,« je naraslo za 14,1 odstotka. Še posebej opazen je bil porast števila osumljenih otrok, mlajših od 14 let (152.774), kar je 5,9-odstotni porast. Zvezni notranji minister Otto Schily je ta porast označil kot »zelo alarmanten« in poudaril potrebo po močnejših preventivnih ukrepih. Opozoril je, da vlada sicer lahko pomaga, predvsem kar se tiče izobraževanja in dela, pri preprečevanju kriminala pa ima še posebej pomembno vlogo družina.

Novo kanadsko področje

Prvega aprila 1999 je Kanada dobila novo severno področje Nunavut. S tem se je zemljevid Kanade prvič spremenil, odkar se je zvezi leta 1949 priključila Nova Fundlandija. Časopis Toronto Star sporoča, da k Nunavutu spada približno petina kanadskega kopnega ozemlja, kar pa je več od največje pokrajine v državi, Quebeca. Zanj je značilno tudi to, da ima najmanjšo in najmlajšo populacijo v Kanadi. Na tem področju živi približno 27.000 ljudi in 56 odstotkov jih je mlajših od 25 let. Nunavut, kar v inuktituščini pomeni »naša zemlja«, je nastal s sporazumom med Inuiti in zvezno vlado, med drugim tudi glede naseljevanja dežele in pravic domačinov.