Avokado – resnično vsestranski sadež!
Od dopisnika Prebudite se! iz Kolumbije
ŠPANSKI zavojevalci na začetku 16. stoletja še niso videli kaj takega. Po velikosti in obliki je bilo podobno veliki hruški, a je ostalo zeleno, tudi ko je dozorelo. Njegovo meso je bilo mehko in maslasto ter nekoliko ostrega okusa. Navsezadnje so mu nadeli ime avokado, kar izhaja iz azteške besede ahuacatl.
Evropski javnosti ga je leta 1519 prvič predstavil Martín Fernández de Enciso. Enciso je ta sadež videl blizu današnje Santa Marte v Kolumbiji med eno prvih španskih odprav v Južno Ameriko. V teh letih raziskovanj so Evropejci poleg avokada prvič okusili več vrst nove hrane, tudi čokolado, koruzo in krompir.
Seveda nič od tega ni bilo v resnici novo. Vse to so že stoletja poznali in jedli domačini zmernih področij zahodne poloble. Nekatera domorodna plemena so tako zelo čislala avokado, da so ga darovali kot poročno darilo, pa tudi obiskovalcem za dobrodošlico.
Gojenje avokadov
Danes avokado gojijo v mnogih krajih s toplim ali zmernim podnebjem, tudi v Avstraliji, Izraelu, Keniji, Novi Zelandiji, Severni in Južni Ameriki in na Filipinih. Je eden od približno dvajsetih tropskih sadežev, ki so po vsem svetu postali trgovsko pomembni.
Toda po tropskih deželah Amerike je raztresenih veliko vrst avokadov. Od takih, ki niso večji od kokošjega jajca, pa do takih, ki so kot srednje velika melona in tehtajo do dva kilograma. Obarvani so različno, od zelene do temno rdeče, pa tudi lupina je pri nekaterih vrstah hrapava in krhka, medtem ko je pri drugih tanka in gladka. Vendar pa je v sadovnjakih mogoče pridelovati avokade enotnega videza in kakovosti.
Avokadovci so med cvetenjem prekriti s tisoči svetlo rumenih cvetov. A le iz enega od 5000 teh cvetov bo nastal avokado. Nenavadna lastnost cvetov je, da ima vsak od njih prašnik oziroma strukturo, v kateri nastaja cvetni prah, in hkrati tudi pestič oziroma strukturo, v kateri je plodnica. Tako bi lahko prišlo do samooprašitve, če avokadovec ne bi imel čudovitega mehanizma, pri katerem so te strukture dejavne ob različnem času.
Zaradi tega nekatera drevesa odprejo svoje cvetove kot sprejemniki cvetnega prahu ob jutranjem soncu in zaprejo cvetove opoldne. Ti isti cvetovi se potem zvečer ponovno odprejo kot proizvajalci cvetnega prahu. Druga drevesa v bližini imajo obratno kroženje. Do oprašitve pride, ko je drevo, ki izdeluje cvetni prah, blizu tistega, ki ga ob istem času sprejema. Za prenos cvetnega prahu so pomembne tudi čebele oziroma druge žuželke. Tako se ta sadež lahko razmnoži le ob zapleteni uskladitvi sončne svetlobe, toplote, žuželk, vetra in prostora.
Hranilen in uporaben
Avokado ima izredno hranilno vrednost, saj ima veliko beljakovin, riboflavina, niacina, kalija in vitamina C. Pravijo, da vsebuje vsaj 11 vitaminov in 14 mineralov. Za prebivalce nekaterih delov Srednje Amerike je avokado s tortiljami samostojna jed. V avokadu je tudi veliko maščob, njegovo olje pa je podobno olivnemu v tem, da vsebuje mononenasičene maščobe. Iz olja izdelujejo še mila in kozmetiko.
Skoraj vsak del avokadovca je uporaben. Les je gorivo. S koščico oziroma semenom v Južni Ameriki označujejo oblačila, saj pusti neizbrisen madež. Na nekaterih delih Filipinov iz listov delajo čaj, z lubjem pa ponekod lahko menda barvajo usnje.
Nakup in uživanje sadeža
Če kupujete avokado na tržnici, ne skušajte presojati njegove zrelosti po barvi lupine, saj se ta od vrste do vrste razlikuje. Sadež raje nežno stisnite. Če je rahlo mehek, je zrel. Avokade naj bi skladiščili v toplih, dobro prezračevanih prostorih, proces zorenja pa lahko še rahlo pospešite s tem, da jih ovijete v časopisni papir. Hranite jih lahko tudi v hladilniku, celo po tem, ko jih prerežete. Če odprto stran sadeža poškropite z limoninim sokom, lahko preprečite rjavenje mesa.
Mnogi radi jedo avokade s citrusi ali paradižniki. Njihov okus lahko poudarite z ostrimi oziroma pikantnimi prelivi. Poleg tega je avokado okusna priloga k morskim rakcem, rakovici oziroma jastogu, lahko pa z njim obogatite okus mnogih vrst solat. Nekateri ljudje jih primešajo k drugim sadežem in naredijo osvežilno pijačo.
Če avokado pretlačimo ter dodamo začimbe in druge sestavine, dobimo okusen namaz morda za krekerje. Ne smemo pa seveda spregledati znane guacamole, ki jo naredimo iz avokada, paradižnika, čebule, paprike in začimb. Sadež lahko postrežemo tudi h kuhanim jedem kot del glavnega obroka. Takrat ga moramo dodati čisto na koncu, da ga ne izpostavljamo toploti.
Lahko da ima avokado že pomembno vlogo v vaši prehrani. V nekaterih delih sveta pa je morda eksotičen in redek sadež. Če avokada še nikoli niste poskusili, storite to ob prvi priložnosti. Morda boste ugotovili, da je ta resnično vsestranski sadež tudi okusen!