Mladi vprašujejo:

Ali naj bi imel kreditno kartico?

»Prvič so mi po pošti ponudili kreditno kartico, ko sem bila stara 16 let. [. . .] Pri 18-ih sem imela že približno 60.000 ameriških dolarjev dolga.« (Kristin)

SPRVA je Kristin načrtovala, da bo svojo kreditno kartico uporabila samo za nujne primere in morda tu in tam za stvari, ki jih je želela kupiti, a jih ni mogla plačati z gotovino. Potem pa so ji zadeve ušle iz rok. »Začela sem nenadzorovano kupovati in prekomerno naročati iz katalogov,« priznava Kristin. »Kupovala sem reči, do katerih mi niti ni bilo toliko.« Zdaj drugače gleda na kreditne kartice. »Nisem si mislila, da mi bo ta mala plastična kartica naredila tolikšen nered v življenju,« pravi. (Revija Teen)

Kristinina zgodba ni osamljen primer. Vse več mladih si z malim kosom plastike, s kreditno kartico, tlakuje pot v finančno tveganje. V nekaterih primerih družbe agresivno merijo na mlade. Verjetno vedo, da lahko kreditne kartice postanejo za mnoge vnete potrošnike »finančna droga«, kakor temu pravi svetovalka za finance Jane Bryant Quinn. »Bolj ko jo rabijo,« pravi, »teže se ustavijo.«

Seveda lahko kreditna kartica koristi, na primer ob nujnih primerih ali ko ni modro s seboj nositi gotovine. To je le en razlog, zakaj so kreditne kartice postale tako priljubljene v Združenih državah in drugod po svetu. Toda uporabnika lahko neodgovorna raba kartice pahne v finančno brezno brez dna. Tako je v poročilu, ki je bilo objavljeno v torontskem Globe and Mail, zapisan trikratni porast »števila zadolženih 20- do 23-letnikov, ki so se obrnili po pomoč na torontsko Kreditno svetovalno službo«. V poročilu je pisalo, da mnogi dolgujejo tja do 25.000 ameriških dolarjev in da so bili računi kreditnih kartic eden glavnih razlogov za zadolžitev.

Ali naj bi ti imel kreditno kartico? O tem naj odločijo tvoji starši. Če menijo, da bi moral še počakati, bodi potrpežljiv. Če boš dokazal, da imaš modre potrošniške navade, ti bodo morda kmalu dovolili več finančnih odgovornosti. (Primerjaj Lukež 16:10.) Dotlej pa moraš vedeti, da je raba kreditne kartice podobna vožnji avtomobila – je nagrajujoča, a tudi tvegana.

Preračunati strošek

Kupovati s kreditno kartico je v bistvu enako, kot bi si izposodil denar. In kakor pri vseh izposojah, moraš tudi tu svoje posojilo vrniti. (Pregovori 22:7) Toda kako plačuješ stvari, ki jih kupuješ s kreditno kartico?

Proti koncu vsakega meseca dobiš natisnjen izpisek, na katerem so prikazani nakupi s kreditno kartico ter celoten znesek, ki ga dolguješ. Na izpisku je prikazana tudi vsota, ki naj bi jo odplačal takoj. Običajno je ta znesek dokaj nizek. Zato si morda misliš: ‚To pa ni tako slabo. Če vsak mesec plačam samo minimalno zahtevano vsoto, bom sčasoma dolg odplačal.‘ Toda problem je v tem, da bodo po obdobju mirovanja dolga od tebe zahtevali finančne stroške oziroma obresti na znesek, ki ga še vedno dolguješ. In obrestne mere za kreditno kartico so lahko precej visoke.a

Poglejmo si primer Josepha, čigar stanje na mesečnem izpisku je bilo približno 1000 ameriških dolarjev. Seveda je moral Joseph plačati le minimalni zapadli znesek, kar je bilo 20 ameriških dolarjev. Toda ko je bolje pogledal svoj izpisek, je odkril, da so bile pri stanju za tisti mesec prikazane še obresti, skoraj 17 ameriških dolarjev! To je pomenilo, da je, tudi če je plačal minimum (20 ameriških dolarjev), 1000-dolarski dolg zmanjšal le za 3 dolarje!

Kako dolgo je treba odplačevati dolg računa kreditne kartice, če bi plačeval le minimalni zapadli znesek? V knjižici, ki sta jo objavili Zvezna komisija za trgovino in American Express, je takole opisan domnevni primer: »Če imate 2000 ameriških dolarjev neodplačanega dolga z 18,5-odstotnimi obrestmi in nizkim minimalnim mesečnim odplačilom, bi za plačilo celotnega dolga potrebovali več kot 11 let in še dodatnih 1934 ameriških dolarjev za obresti, kar ves prvotni znesek skoraj podvoji.«

Vidiš lahko, da se ob nepazljivosti utegne zgoditi, da si s kreditno kartico skoplješ zelo globoko finančno jamo. »Za vse sem pravzaprav plačevala skoraj dvojno,« pravi Kristin. »Ko so se mi začele pojavljati težave s plačevanjem, so upniki dodali še plačilo zamudnine. Nisem več vedela, kaj naj storim.«

Odgovorna raba kreditne kartice

Kristin je po težavni poti spoznala, da je lahko način kupovanja »Kupi zdaj, plačaj pozneje« nevaren. Dolgovi se lahko hitro kopičijo, in še preden se zaveš, tvoje minimalno mesečno odplačevanje komaj še zadostuje za plačevanje obresti. Kako se odgovorni uporabniki kartice ognejo temu, da bi se ujeli v tako finančno past?

● Spremljajo stroške svojega kupovanja in skrbno pregledujejo mesečne izpiske, da se prepričajo, ali jim zaračunavajo le stroške, ki so jih res imeli.

● Račune plačujejo takoj, saj se zavedajo, da jim bo dobra posojilna kartoteka verjetno v pomoč kasneje, morda ko bodo prosili za službo ali zavarovanje ali pa ko si bodo hoteli kupiti avto ali hišo oziroma stanovanje.

● Če je mogoče, odplačajo ves dolg, da jih ne bi obremenili z visoko obrestno mero na preostali dolg.

● Številke svoje kreditne kartice in datuma njene zapadlosti po telefonu nikomur ne povedo, razen če poznajo človeka ali družbo, s katero poslujejo.

● Svoje kreditne kartice nikoli nikomur ne posojajo, niti prijatelju. Navsezadnje bo morebitna zloraba kartice vplivala na kreditni zapis lastnika kartice.

● Ogibajo se temu, da bi s kreditno kartico dvigovali gotovino, kakor da bi bila to bančna kartica. Zapomni si, da na gotovinsko posojilo običajno zaračunavajo višje obresti kakor na nakupe.

● Ne izpolnijo in ne odpošljejo vsake vloge za kreditno kartico, ki jo prejmejo. Za večino mladih je ena kartica dovolj.

● Svojo kreditno kartico uporabljajo previdno; popolnoma se namreč zavedajo, da z nakupovanjem z njo še vedno porabljajo resnični denar, čeprav ne plačujejo z bankovci oziroma kovanci.

Imeti koristi

Bodisi da zdaj že imaš kreditno kartico ali pa si jo nameravaš nabaviti v bližnji prihodnosti, se temeljito seznani tako s koristmi kakor s tveganji. Postavi si tale vprašanja: Zakaj mislim, da potrebujem kreditno kartico? Ali gre kratko malo za to, da si pridobim gmotne reči, sledim zadnji modi oziroma naredim vtis na prijatelje? Ali se moram naučiti biti bolj zadovoljen z osnovnim, s ‚hrano in odejo‘, kakor se je izrazil krščanski apostol Pavel? (1. Timoteju 6:8) Ali me bodo dolgovi kreditne kartice pripeljali do uničujočih finančnih bremen, zaradi katerih bom izpred oči zgubil bolj pomembne reči v življenju? (Matevž 6:33; Filipljanom 1:8–11)

Premišljuj o teh vprašanjih in se o njih pogovori s svojimi starši. S takim pristopom se boš ne glede na to, ali imaš kreditno kartico ali ne, ognil finančni stiski, ki so si jo nakopali mnogi. (Pregovori 22:3)

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 19]

Vrednost soglasja staršev

Mnogo mladih ima prvič priložnost prejeti lastno kreditno kartico, ko po pošti dobijo vlogo zanjo. Pravzaprav nekateri sčasoma prejmejo precej vlog. »Izdajatelji med seboj zelo tekmujejo, da bi bile prav njihove kreditne kartice v rokah mladih,« pojasnjuje Jane Bryant Quinn, »saj raziskave kažejo, da radi ostajamo pri kartici, s katero smo začeli.«

Običajno mora vlogo za kreditno kartico podpisati roditelj ali druga odrasla oseba, ki ima urejeno kreditno kartoteko, tako da ima izdajatelj kartice neko zagotovilo, da bodo stroški nakupov odplačani. Žal pa se mnogi mladi zatečejo k prevari, tako da se ognejo temu koraku. Neka mladenka je na vlogi navedla babico kot prvega prosilca, sama pa se je podpisala kot pooblaščena oseba, ne da bi babica za to vedela. Zamisli si babičino presenečenje, ko je zvedela, da dolguje več deset tisoč dolarjev!

Ponarejanje podpisa roditelja ali kake druge odrasle osebe na vlogo za kreditno kartico ni pošteno, nepoštenost pa Bog obsoja. (Pregovori 11:1; Hebrejcem 13:18) Če torej želiš imeti kreditno kartico, se o tem pogovori s starši. Dolgoročno je njihovo soglasje zate mnogo boljše. Ne pozabi, da imajo verjetno tvoji starši izkušnje z odplačevanjem dolgov in ti lahko dajo dober nasvet, zato se pogovori z njimi in nikoli si ne skušaj kreditne kartice pridobiti z nepoštenostjo.

[Slika na strani 18]

Lahkomiselna raba kreditne kartice lahko pripelje do finančne katastrofe