Pogled v svet

Svarilo pred slepoto

»Več kot 200.000 Kanadčanov ima glavkom, le polovica pa se jih tega zaveda,« piše v časopisu The Prince George Citizen. Glavkom, glavni vzrok za slepoto, počasi uničuje živčne celice v očesnem ozadju. Zaradi tega postopoma izginja periferni vid, na sredini pa ostane vse do zadnjih stopenj bolezni. Mnogi, ki jih prizadene ta bolezen, se ne zdravijo, ker ne čutijo bolečine in lahko še vedno vozijo, berejo in opravljajo večino dela. Glede na Kanadsko združenje za raziskovanje glavkoma so v največji nevarnosti starejši, ljudje, ki imajo glavkom v družini, temnopolti po 40. letu starosti in ljudje, ki imajo visok očesni pritisk. »Polovica boja je dobljenega, če lahko zelo ogrožene ljudi pripravimo do tega, da obiščejo zdravnika,« je dejala dr. Neeru Gupta, predstojnica oddelka za glavkom v St. Michael’s Hospitalu v Torontu. »Stvar je v tem, da lahko zgodnje odkritje in zdravljenje obvarujeta vid.«

Mestni hrup proti sladkim sanjam

Italijansko ministrstvo za okolje poroča, da je čez dan več kot 40 milijonov Italijanov, kakih 72 odstotkov populacije, izpostavljenih prekomerno visokemu hrupu. Med morebitnimi slabimi posledicami podaljšanega izpostavljanja takemu hrupu so pospešen srčni utrip, nihanja arterijskega krvnega pritiska in dihalne kapacitete, gastritis in slabosti, poroča Corriere della Sera. V velikih mestih prometni hrup moti normalno spanje. Mestni nočni hrup lahko preseže 70 decibelov, kar še bolj ogroža globok spanec in sanjanje. Lucia Venturi, znanstvena direktorica italijanskega združenja za okolje Legambiente, pravi: ‚Menijo, da je vsak od kakih 18 milijonov ljudi, ki živijo na velikih mestnih področjih, vsako noč ob 30 minut spanja. To bi na človeka letno zneslo 22 noči brez spanja.‘

Hvaliti inteligenco ali trud?

Mnogo staršev verjame, da je za otroke dobro, če hvalijo njihovo inteligenco. Toda nova raziskava kaže, da lahko taka hvala pravzaprav spodkoplje otrokovo motivacijo in učinkovitost v prihodnosti, poroča Columbia Magazine z newyorške kolumbijske univerze. Profesorica Carol Dweck meni, da je mnogo boljše hvaliti otroke za marljivo delo, ki spodbuja njihovo sposobnost spoprijemanja z življenjskimi izzivi. »Otroke, ki se jih hvali zaradi inteligence, bolj skrbi to, kako bistri so videti, in bodo pogosto žrtvovali priložnost, da bi se naučili kaj pomembnega, samo da bi blesteli,« piše Dweckova. Po drugi strani v poročilu piše, da je za tiste, pri katerih so hvalili trud in vztrajnost, več verjetnosti, da bodo bolj osredotočeni na učenje in premagovanje neuspehov. »Tako bodo ti otroci v korist naučenega žrtvovali priložnost, da bi bili videti bistri,« opaža Dweckova. »In zelo so prožni, ker neuspeha ne jemljejo osebno.«

Leteči požigalci

Za dva požara v Kamaiši na Japonskem sumijo, da so ju zanetile vrane. Ko so v prvem primeru šli gasilci gasit gorečo travo blizu pokopališča, so našli dokaz vranje sokrivde. V Nihon Keizai Shimbunu pojasnjujejo: »Vrane so pobrale slaščice, ki so jih položili na grob, in takoj zatem je začelo goreti v smeri, v katero so letele. Pogrešali so tudi nekaj kadilnih paličic, ki so jih pustili goreti, poleg tega pa so na mestu, kjer je izbruhnil požar, našli sveče, ki so jih očitno spustile vrane.« Kako leto kasneje, so poročali v časopisu Daily Yomiuri, je zagorelo na nekem pobočju na istem področju. Tam je gasilec videl vrano, ki je letela in v kljunu nosila gorečo škatlo iz lepenke ter jo spustila v bližnjo reko. Gasilci so odkrili še eno gorečo škatlo blizu mesta, kjer je izbruhnil požar. Kje bi vrane lahko tokrat našle svoje bakle? Izkazalo se je, da je bližnji prebivalec v kotlu zažigal prazne škatle za čips.

Nevarno je biti oborožen

»Pri napadih, kjer prestrežejo in ugrabijo avtomobile, je za žrtve, ki imajo pri sebi pištolo, skoraj štirikrat večja verjetnost, da jih bodo ubili, kakor za tiste, ki je nimajo,« piše v južnoafriškem časopisu The Natal Witness. Poročilo dodaja, da »so imele žrtve s pištolami štirikrat več možnosti, da so jih oropali strelnega orožja, kakor da so ga uporabile«. Preiskava registrov na policijskih postajah je pokazala, da so napadalci streljali s svojim orožjem na žrtve v 12 odstotkih takih napadov. Toda številka je narasla na 73 odstotkov, kadar so žrtve prijele za orožje v samoobrambi. Raziskovalec Antony Altbeker je sklenil: »Nošenje pištole vam lahko daje občutek večje varnosti, a ne pomeni tudi dejanske varnosti.«

»Želvja avtocesta«

Decembra vsako leto se 10.000 orjaških črepah vrača izlegat jajca na mali otok Ascension v Atlantskem oceanu. S satelitskim sledenjem so britanski in italijanski znanstveniki pred nedavnim odkrili »želvjo avtocesto« med otokom in področjem, kjer se te živali hranijo, okoli brazilskega obalnega mesta Recife, poroča londonski The Times. Po koncu sedemmesečnega gnezditvenega obdobja se vse želve vračajo prvih 300 kilometrov po isti poti nazaj v Brazilijo. Nato se rahlo razidejo in gredo proti ločenim krajem, kjer se hranijo. Kaj pa zarod, ki ni dovolj močan, da bi plaval 2000 kilometrov nazaj v Brazilijo? Med Atlantikom in Karibi se prepusti oceanskim tokovom, hrani pa se z meduzami in planktonom. Po petih oziroma šestih letih gre vsaka želva po svoji poti k brazilskemu kraju prehranjevanja. Potem ko so stare kakih 20 let, se pridružijo velikanski selitvi nazaj na otok Ascension in tam ležejo jajca.

Več otrok vojakov

»Ocenjujejo, da je pred dvema do tremi leti v bojih sodelovalo 250.000 otrok, danes pa že 300.000,« poroča Go Between, publikacija Nevladne službe Združenih narodov za zveze. Otroci vojaki, nekateri so stari komaj osem let, sedaj sodelujejo v več kot 30 bojih po svetu. Po besedah Olara Otunnuja, generalnega sekretarja Posebnega predstavnika za otroke in oborožene spopade, »otroke prisilijo, da postanejo vojaško orodje, jih vpokličejo ali ugrabijo, da postanejo otroci vojaki, in jih tako prisilijo, da sovraštvo odraslih izrazijo z nasiljem«. Sklad Združenih narodov za otroke v boju proti povečanemu številu otrok vojakov podpira predlog‚ »da bi zvišali starost vpoklicanih v oborožene sile na 18 let, in roti, da je vpoklic mlajših od tega leta vojaški zločin«, piše v publikaciji Facts & Figures 1998.

Starejši uporabljajo internet

»V najnovejši internetski demografski študiji omenjajo, da internet uporablja več starejših [50 let in več], kakor se je mislilo prej,« poroča novinarka Maria Seminerio z ZDNeta. Po mnenju Tima Cobba, predsednika organizacije, ki je vodila raziskavo, »je to dokaz, da internet postaja vse pomembnejši in ni več le v oblasti tehnično izkušenih«. V Združenih državah ima na primer vsaj 40 odstotkov odraslih, starejših od 50 let, zdaj doma računalnik in poročajo, da jih 70 odstotkov deska po internetu.

Aids – »vodilna ubijalska kužna bolezen«

»Aids je zdaj [samostojna] vodilna ubijalska kužna bolezen na svetu,« piše Peter Piot, izvršilni direktor Programa Združenih narodov za aids. Revija Science poroča, da je bil leta 1997 sedmi najhujši ubijalec na svetu. Toda leta 1998 je prekašal vse druge, razen ishemije srca, cerebrovaskularne bolezni in akutne bolezni spodnjega dela dihal, ki pa niso kužne. Aids je postal tudi ubijalec številka ena v Afriki, kjer prekaša celo nekužne bolezni. Samo v Afriki je zaradi aidsa lansko leto umrlo približno 1,830.000 ljudi, dvakrat več kot zaradi malarije, drugega največjega ubijalca na tej celini.

Pod stresom matere – pod stresom dojenčki

Če nosečnica nenehno živi pod velikom stresom, lahko to škoduje rasti njenega še nerojenega dojenčka, poroča kanadski časopis National Post. Po mnenju Pathika Wadhwa z univerze Kentuckyjskega medicinskega kolidža v Lexingtonu v Kentuckyju okolje v maternici »vpliva na razvoj dojenčka in veliko materinega stresa lahko povzroči pri dojenčku večje nagnjenje k obolevnosti«. Za matere, ki so pod stresom, je tudi »več verjetnosti, da bodo rodile nedonošenčke,« piše v poročilu. Raziskovalci na Clemsonovi univerzi v Južni Karolini svetujejo, da »lahko sprostitvene vaje pomagajo nosečim ženam, ki so pod stresom, znižati krvni pritisk ter razviti bolj zdravo znotrajmaternično okolje«.