Kserksov bridki poraz

Od dopisnika Prebudite se! iz Grčije

POPOTNIKA, ki ne pozna preteklosti tega kraja, očarajo termalni vrelci in gejzirji, ki puhajo žveplene pline. Lahko ga preseneti dejstvo, da je bila obalna planjava, ki jo na tem mestu imenujejo Termopile (s pomenom »topla vrata«), nekoč skoraj neprehoden pas zemlje. Še bolj pa ga morda preseneti spoznanje, da lahko tukaj, pa tudi južneje, na otoku Salamina, najde otipljive dokaze za izredno točnost biblijskih prerokb.

Zares, če si podrobnosti nekaterih prerokb iz biblijske knjige Daniel, ki so povezane s temi področji, pogledamo iz retrospektive in v luči njihove spolnitve, ob njih enostavno osupnemo. Prepričljivo namreč dokazujejo, da je Biblija Božja Beseda. Nazoren primer najdemo v 11. poglavju knjige Daniel. Daniel je dobil preroške informacije »v prvem letu Darija Meda«, okoli 538. pr. n. š. (Daniel 11:1) Toda to, kar mu je bilo takrat razodeto, se je uresničevalo mnogo stoletij.

Daniel je v 11. poglavju v 2. vrstici glede nekega perzijskega kralja napovedal naslednje: »Glej, še trije kralji vstanejo v Perziji; in četrti pridobi večje bogastvo nego vsi, in ko postane mogočen po bogastvu svojem, nadraži vse proti grškemu kraljestvu.«

,Četrti kralj‘, ki je prišel na prestol za Kirom II., Kambizom II. in Darijem I., je bil Kserks I., ki je očitno bil Ahasver iz biblijske Esterine knjige. Ali je res ,nadražil vse proti grškemu kraljestvu‘ in kako se je to končalo?

Kserks, odločni osvajalec

Kserks se je moral spoprijeti s posledicami poraza, ki so ga vojaške sile njegovega očeta Darija doživele pri Maratonu.a Tako je v prvem letu vladanja dušil upore po imperiju, postajal pa je tudi »mogočen po bogastvu svojem«.

Vendar mu je zaradi nagovarjanja ambicioznih dvorjanov po glavi že dalj časa rojila misel, da bi osvojil Grčijo. Zato je 484. leta pr. n. š. pričel s triletnim zbiranjem ljudi iz vseh satrapij in držav pod perzijsko oblastjo v vojsko, ki je bila po poročilih med največjimi, kar jih je kdaj korakalo po površju zemlje. Po besedah grškega zgodovinarja Herodota so Kserksove kopenske in pomorske sile štele skupaj neverjetnih 2,641.610 bojevnikov.b

Medtem so se Grki pričeli pripravljati po svoje. Čeprav so bili pomorščaki, so bili na morju številčno šibki. Toda zaradi nevarnosti perzijskega napada in presoje delfskega preročišča, po kateri naj bi se branili z »lesenimi zidovi«, so Atenci pričeli graditi vojno ladjevje.

Temistokles, pomemben atenski državnik, je prepričal zbor arhontov, da so ves dobiček lavrijskih državnih rudnikov, bogatih nahajališč srebra, porabili za gradnjo 200 trirem. Po začetnem omahovanju je Šparta potem prevzela vodstvo pri oblikovanju helenske zveze, ki jo je sestavljalo kakih 30 mestnih držav.

Medtem je Kserks vodil svoje napadalske uničevalne sile proti Evropi, kar nikakor ni bila lahka naloga. Iz mest ob cesti je bilo treba dobiti hrano, pri čemer je en sam obrok za celo armado stal po 400 talentov zlata dnevno. Več mesecev prej so odposlali glasnike, da so za kraljevo mizo pripravili žito, govedo in perutnino. Šotor je imel samo Kserks, vsa ostala vojska pa je spala na prostem.

Ogromna vojska je najprej morala prečkati Helespont (danes ga imenujejo Dardanele), ozek preliv, ki ločuje Azijo in Evropo. Ko se je par mostov, narejen iz ladij, v nevihti raztreščil, je Kserks v navalu besa ukazal, naj Helespontovemu vodovju zadajo 300 udarcev z bičem, vžgejo vanj sramotno znamenje z železom in ga vklenejo. Zapovedal je tudi, naj obglavijo gradbenike, ki so delo nadzorovali. Ko so čez Helespont zgradili drugi par mostov, je minil še ves teden, preden je preliv prečkala cela vojska.

Termopile, drag in ozek pas zemlje

Približno sredi 480. leta pr. n. š. je imperijska perzijska vojska, ki jo je spremljalo ladjevje, napredovala vzdolž tesalske obale. Grške zavezniške sile so se slednjič le odločile, da se bodo branile pri Termopilah, ozkem pasu zemlje, kjer se je tedaj celinsko hribovje strmo spuščalo proti 15 metrov širokemu obalnemu pasu.c

Ta del bi morali Perzijci prečkati v tako ozki koloni, da bi jim skupina neomajnih vojakov lahko preprečila napredovanje. Tako se je vojska 7000 Grkov, ki ji je poveljeval špartanski kralj Leonidas, namestila v bližini Termopil. Medtem je ob artemisionski obali plulo 270 grških bojnih ladij in se igralo mačke in miši s perzijskim ladjevjem.

Kserks je dospel v Termopile na začetku avgusta, prepričan, da bo z velikansko množino svoje vojske povsem porazil Grke. Ko so slednji čvrsto vztrajali, je poslal nadnje Medijce in Kisijce, vendar so utrpeli velikanske izgube. Odposlal je še »nesmrtnike« (elitno vojaško enoto) pod poveljstvom satrapa Hidarnesa, vendar se tudi njim ni godilo nič bolje.

Efialt, nočna mora

Videti je že bilo, da so Grki ustavili Perzijce, ko je Efialt (grško »nočna mora«), pohlepen tesalski kmetovalec, Perzijcem ponudil, da jih popelje čez hribovje, grškim silam za hrbet. Naslednje jutro so se Perzijci približali Grkom in jih napadli od zadaj. Špartanci so se ob spoznanju, da so obsojeni, besno branili, mnogo napadalcev, ki so jih drugi poganjali naprej z biči, pa je bilo pomendranih do smrti ali so popadali v morje. Na koncu so kralja Leonidasa in vse, ki so bili z njim, približno 1000 mož, ubili. Hidarnes je premagal najoddaljenejši špartanski del.

Perzijska vojska je skupaj z ostankom svojega ladjevja preganjala Atence proti domu. Kserks je vkorakal v Atiko in med napredovanjem ropal ter požigal. Atenci so se umaknili na bližnji otok Salamina, grške ladje pa so ostale med Atenami in Salamino. Atenska akropola je padla po dveh tednih. Vse branilce so ubili, svetišča pa porušili, požgali in oplenili.

Salamina, »leseni zidovi« na delu

Grške vojne ladje so se že nekajkrat silovito spopadle s perzijskim ladjevjem blizu Termopil, vendar z neodločenim rezultatom. Po umiku na kopnem so se tudi same oddaljile proti jugu. Ponovno so se zbrale v salaminskem zalivu, kjer je Temistokles začel pripravljati bojni načrt.

Vedel je, da je 300 feničanskih vojnih ladij, ki so sestavljale jedro perzijskega ladjevja, veliko večjih in vendarle okretnejših od manjših, čvrstih grških trirem. Perzijsko ladjevje je štelo kakih 1200 ladij, medtem ko so jih Grki imeli 380. In grški mornarji niso bili tako izkušeni kakor mornarji na perzijskih vojnih ladjah. Toda ker je bil preliv med Salamino in atiško obalo ozek, je lahko skozenj plulo le po 50 ladij v vrsti druga ob drugi. Če bi Grki uspeli zvabiti Perzijce v ta naravni lijak, bi slednji izgubili prednost, ki so jo imeli zaradi številčnosti in okretnosti. Baje je bitko izzval Temistokles, ko je Kserksu poslal lažno sporočilo, naj napade grško floto, preden bo ta uspela pobegniti.

Tako se je tudi zgodilo. Perzijsko ladjevje, od katerega je bila vsaka ladja v polni bojni pripravljenosti, z vrstami veslačev ter vojsko suličarjev in lokostrelcev, je obplulo atiško konico in nadaljevalo proti ožini. Kserks, prepričan o zmagi, je postavil svoj prestol na goro, od koder je lahko udobno opazoval bitko.

Bridek poraz

Med Perzijci, ki so se zgnetli v ozki prehod, je nastala velika zmeda. Nenadoma je z višav Salamine zadonel glas trobente in grške ladje so se v urejenih vrstah pognale naprej. Trireme so se zaletele v perzijske ladje, jim zdrobile trup in jih pognale drugo proti drugi. Grški vojščaki so z meči v rokah poskakali na poškodovane sovražnikove ladje.

Na pesek atiške obale so valovi naplavili ladijske deske in razkosana trupla. Po tej katastrofi je Kserks zbral preostale ladje in odplul proti domu. Njegov bojni pohod je bil za tisto leto končan. Vendar je pustil, da je precejšen del vojske pod poveljstvom njegovega svaka Mardonija tam prezimil.

Poraz pri Salamini je ljudem, ki so vneto preučevali Biblijo, precej vnaprej nakazoval, da bo grški »kozel« iz Danielove prerokbe nazadnje nadvladal medoperzijskega ,dvorogega ovna‘. (Daniel 8:5–8) Še pomembnejše pa je, da biblijske prerokbe Božjim služabnikom zagotavljajo, da se bo nesmiseln človeški boj za oblast navsezadnje končal z vladavino kralja Jezusa Kristusa. (Izaija 9:6; Daniel 2:44)

[Podčrtna opomba]

[Okvir/slika na strani 25]

Trirema, smrtonosna ladja

Moč, ki se je skrivala za pomorsko prevlado Atencev v Egejskem morju v petem stoletju pr. n. š., je bila trirema, vitka ladja, ki je do cilja jadrala, med bitko pa je plula s pomočjo vesel. V vsaki galeji je bila majhna skupina vojakov. Vendar pa njihov glavni cilj ni bil vstopiti na sovražnikovo ladjo, temveč jo onesposobiti s trireminim ovnom s kovinsko konico, ki ga je v tarčo pognalo 170 veslačev.

[Vir slike]

Hellenic Maritime Museum/Photo: P. Stolis

[Zemljevid na strani 26]

(Lega besedila – glej publikacijo)

KSERKSOVE VOJAŠKE SILE

HELESPONT

TESALIJA

ARTEMISION

TERMOPILE

ATIKA

ATENE

MARATON

LAVRIJ

SALAMINA

ŠPARTA

[Vir slike]

Mountain High Maps® Copyright © 1997 Digital Wisdom, Inc.