Mladi vprašujejo:

Zakaj ne morem imeti reči, ki si jih želim?

»Nekaj reči je res lepih in rad bi jih imel, toda starši mi jih ne morejo kupiti.« (Mike)

ALI si kakšnih reči res želiš, a jih ne moreš imeti? Morda si zelo močno želiš tisto novo stereonapravo, ali obuvalo, kakršno imajo vsi drugi mladi, ali pa le nove kavbojke z znamko oblikovalca. Nekaj tvojih vrstnikov ima takšne reči in jih ponosno razkazuje. Zato si morda razočaran, če ti starši rečejo, da ti jih ne morejo kupiti.

To, da si želimo določene gmotne reči, je čisto normalno, toda pri mnogih mladih ta želja po imetju meji že na obsedenost. Videti je, da je k temu veliko prispevala medijska propaganda. Premeteni oglasi na televiziji, v revijah in po radiu sporočajo, da si ničvrednež, če ne nosiš določenih oblačil ali uporabljaš izdelkov določene blagovne znamke. Samo v Združenih državah najstniki tako letno porabijo več kot 100 milijard ameriških dolarjev!

Tu je še pritisk sovrstnikov. »Če v neusmiljeno lahkovernem svetu mladostnikov,« piše v članku v reviji Marketing Tools, »v družbi, po kateri hrepeniš, menijo, da nisi cool, to ne pomeni le, da nisi na nivoju ali da te zavračajo, temveč si zguba.« Kakšen pa je ključ do tega, da si »cool«? V mnogih krogih to pomeni imeti najboljše in najnovejše gmotne reči. In če si jih ne moreš privoščiti? »Res, res je težko,« priznava neki mlad kristjan. »V šolo greš v oblačilih, ki nimajo znane blagovne znamke, in vsi se ti posmehujejo.« Druga mladenka priznava: »Včasih se počutim, kakor da nisem dobrodošla.«

Podobne pritiske lahko občutijo mladi, ki živijo v državah v razvoju, kjer ljudje garajo dolge ure, da bi z muko zaslužili zgolj za nujne življenjske potrebe. Če je tako v tvoji družini, je normalno, da morda hrepeniš po boljšem življenju. Tudi televizijske oddaje in filmi iz bogatejših dežel so ti morda vzbudili željo po dragih oblačilih, hišah in avtomobilih, ki jih razkazujejo v teh oddajah in filmih. Take reči so lahko videti popolnoma nedosegljive in morda si zaradi tega zagrenjen ali celo potrt.

Bodisi da živiš v revni deželi ali pa v bogati, ti lahko jeza ali nezadovoljstvo, ker ne moreš imeti določenih reči, le škoduje. Lahko te pripelje tudi do tega, da se stalno pričkaš s starši. Vprašanje pa je: Kako lahko to obvladaš?

Uravnovešeno gledišče o gmotnih rečeh

Najprej vedi, da Bog Jehova ne želi, da bi njegovo ljudstvo živelo v revščini ali da bi bilo brez reči, ki jih resnično potrebuje. Bog navsezadnje ni postavil Adama in Eve na odlagališče smeti, temveč v krasen vrt, poln dreves, ki so bila prijetna očem. (1. Mojzesova 2:9) Kasneje so imeli nekateri Božji služabniki, recimo Abraham, Job in Salomon, precej premoženja. (1. Mojzesova 13:2; Job 1:3) Salomon je na primer imel toliko zlata, da srebra med njegovim vladanjem ,sploh niso cenili‘. (1. kraljev 10:21, 23)

Na splošno pa je večina Božjega ljudstva skromna. Tudi sam Jezus Kristus je bil reven; ni imel niti, »kamor bi naslonil glavo svojo«. (Matevž 8:20) Kljub temu pa nikjer ne piše, da bi se kdaj pritoževal, ker si ni mogel privoščiti reči, ki jih je želel. Namesto tega je učil: »Ne skrbite [. . .] in ne govorite: Kaj bomo jedli? ali kaj bomo pili? ali kaj bomo oblekli? [. . .] Saj Oče vaš nebeški ve, da vsega tega potrebujete. Ampak iščite najprej kraljestva Božjega in njegove pravičnosti, in vse to vam bo pridano.« (Matevž 6:31–33)

To pa ne pomeni, da mora Bog izpolniti željo tistemu, ki hrepeni po oblačilih določenega oblikovalca ali po kaki elektronski opremi. Bog poskrbi za naše potrebe, ne pa tudi vedno za naše želje. Zato nas Biblija spodbuja, naj bomo zadovoljni že samo s ‚hrano in odejo‘. (1. Timoteju 6:8) Toda roko na srce, ni lahko ostati zadovoljen. »V sebi se nenehno bojuješ s hotenji in potrebami,« priznava mladenič Mike. Ne bojujemo se le proti lastnim sebičnim nagnjenjem, temveč tudi proti vplivu največjega Božjega sovražnika, Satana Hudiča. (1. Janezov 5:19) Ena njegovih najstarejših zvijač pa je, da pri ljudeh vzbudi občutek, da zamujajo kaj dobrega. Tako je Evo zapeljal v razmišljanje, da je bila prikrajšana, čeprav je živela v popolnem raju! (1. Mojzesova 3:2–6)

Kako se lahko ogneš temu, da bi se ujel v past nezadovoljstva? Morda je slišati kot fraza, toda veliko razlogov imaš, da si pozitiven. Ne zagrezni se v negativno razmišljanje o tem, česa nimaš. Razmišljaj pozitivno in se spomni tistega, kar imaš. (Primerjaj Filipljanom 4:8.) Mike to pove takole: »Veliko je reči, ki jih resnično hočem, toda nisem osredotočen nanje.«

V pomoč je tudi to, da ne zaupaš premetenim oglasom, s katerimi se želi izrabiti tvoja čustva.a (Pregovori 14:15) Preden prehitro skleneš, da boš brez tistih novih superg ali CD-gramofona »umrl«, skušaj umirjeno razmisliti. Vprašaj se: ‚Ali to reč res potrebujem? Ali je uporabna? Ali ni to, kar že imam, dovolj?‘ Še posebej nezaupljiv bodi do oglasov, ki razkazujejo prestiž imetnika. Besede apostola Janeza, ki jih najdemo v Prvem Janezovem listu 2:16, pomirjajo: »Vse, kar je na svetu: poželenje mesa in poželenje oči in življenja napuh, ni iz Očeta, temuč je iz sveta.«

Ko kaj resnično potrebuješ

Kaj pa, če kaj upravičeno potrebuješ? Preden se o tem pogovoriš s staršema, malce razmisli. Pripravi pojasnilo, zakaj natančno potrebuješ to reč, kako jo boš uporabljal in zakaj meniš, da bi ti koristila. Morda bosta starša tvojo željo lahko kako upoštevala v družinskem proračunu. Toda kaj, če ne moreta, vsaj sedaj ne? Morda ti ne bo preostalo drugega, kakor da si potrpežljiv. (Propovednik 7:8) Smo v ‚kritičnih časih, v katerih je težko živeti‘, in mnogi starši preprosto ne morejo kupiti vseh reči, za katere jih morda njihovi otroci prosijo. (2. Timoteju 3:1, NW) Če se ogibaš tega, da bi od svojih staršev zahteval nerazumno, jim lahko pravzaprav nekoliko olajšaš njihovo težavno zaposlitev.

Lahko pa prevzameš pobudo. Ali na primer dobivaš kako podporo? Če jo, se skušaj naučiti skrbno shranjevati svoj denar, tako da ga lahko vsak mesec nekoliko prihraniš. Morda boš lahko celo odprl račun prihrankov v bližnji banki. (Primerjaj Lukež 19:23.) To je storila tudi mladenka Abigail, ki pravi: »Svoj denar razdelim na dva kupa: eden je za bančni račun, drugi pa za porabo.« Če si dovolj star, lahko celo poskusiš s kakim priložnostnim delom ali zaposlitvijo s polovičnim delovnim časom.b Kakor koli že, če starša vidita, da si resnično želiš nekaj kupiti in vestno zbiraš denar, ju bo to morda navedlo, da bosta tudi ona, če bo le mogoče, nekaj pristavila.

Koristi ti lahko tudi to, da nekoliko spremeniš način kupovanja. Morda se lahko, če je na primer neki izdelek predrag, pogajaš za nižjo ceno. Če ti to spodleti, počakaj, morda bo izdelek na razprodaji. Poglej še v druge trgovine, lahko da boš našel enak izdelek po nižji ceni. Nauči se skrbno preveriti kakovost, saj so včasih običajni izdelki odličen nakup.c

Uči se biti zadovoljen

V Pregovorih 27:20 je svarilo: »Grob in poguba se ne nasitita, tudi oči človeške se ne nasitijo.« Da, kakor ima grob nenasiten tek, tako tudi nekateri ljudje želijo vedno več, ne glede na to, koliko že imajo. Ogibaj se tega sebičnega razmišljanja. Pohlep dolgoročno prinese le nezadovoljstvo in nesrečo. Mladenič Jonathan opaža: »Če tvoja sreča vedno temelji na imetju, ne boš nikoli srečen. Vedno boš hotel kaj novega. Naučiti se moraš biti vesel s tem, kar imaš.«

Če si zadovoljen, lahko zdržiš pritisk vrstnikov. Mladenič Vincent pravi: »To, da vidim koga s supergami znane blagovne znamke, še ne pomeni, da si jih moram takoj kupiti tudi jaz.« Seveda te lahko tu in tam še vedno moti, ko ne moreš imeti tistega, kar želiš. Toda nikoli ne pozabi, da Jehova pozna tvoje potrebe. (Matevž 6:32) In v bližnji prihodnosti bo ‚tešil željo vsemu živemu‘. (Psalm 145:16, SSP)

[Podčrtna opomba]

[[Poudarjeno besedilo na strani 13]

»V šolo greš v oblačilih, ki nimajo znane blagovne znamke, in vsi se ti posmehujejo.«

[Slika na strani 14]

Srečen si lahko, tudi če nimaš vsega, kar si želiš