Pet načinov za izboljšanje kakovosti življenja

Od dopisnika Prebudite se! iz Srednjeafriške republike

INFLACIJA, bolezni, podhranjenost, revščina – vse to so problemi dežel v razvoju, za katere ni videti kake takojšnje rešitve, vsaj s človeškega stališča. Če živite v taki deželi, ali je sploh kaj, kar lahko storite, da bi si zboljšali kakovost življenja? Seveda je! Tukaj je pet predlogov, s katerimi si lahko pomagate in vam utegnejo koristiti.

Prvi: zasadite vrt

»Kdor obdeluje zemljo svojo, nasiti se kruha,« pravi Biblija v Pregovorih 28:19. In res vas bo morda presenetilo, ko boste videli, koliko tega se da pridelati že na majhnem kosu zemlje. Henk Waayenberg, avtor knjige Le jardin potager sous les tropiques (Zelenjavni vrt v trópih), trdi, da se lahko na zaplati zemlje, veliki od 50 do 100 kvadratnih metrov, pridela dovolj zelenjave, da se nasiti šestčlansko družino!

Zakaj bi kupovali, če lahko pridelate sami? Na vrtu poleg hiše lahko, odvisno pač od zemlje in podnebja, uspevajo recimo jedilni oslez, pekoča paprika, špinača, peteršilj, cimbopogonovec, mlada čebula, kasava, buče, sladki krompir, sladkorni trst, paradižnik, kumare in koruza. Če ne drugega, takšen vrt obogati prehrano vaše družine, morebitni presežek pridelka pa lahko celo prodate.

Če imate dovolj zemlje, bi morda lahko posadili tudi raznovrstno sadno drevje. Včasih je na enem samem drevesu več sadja, kakor ga lahko v družini pojeste. Naučite se kompostiranja, postopka, v katerem iz mrtvih organskih snovi nastane gnojilo, ki ga zatem lahko uporabite. Tako boste izboljšali pridelavo hrane. Na pravo mesto posajena drevesa lahko poleg hrane in dodatnega dohodka za družino dajejo tudi senco, očistijo zrak, vaša okolica pa bo z njimi lepša in prijetnejša.

Kaj pa, če ne veste dosti o vrtnarjenju? Morda imajo kaj izkušenj vaši prijatelji, sosedje ali znanci. Zakaj jih ne bi prosili za pomoč ali vprašali za nasvet? Lahko si tudi nabavite ali sposodite nekaj knjig o vrtnarjenju. (Glej članek »Why Not Grow a Vegetable Garden?« v Prebudite se!, 22. maj 1974, v angleščini.)

Drugi: kupujte v večjih količinah

Ali kupujete osnovna živila, kot so moka, riž in olje, v majhnih količinah? Če da, morda tako zmečete stran veliko denarja. Namesto tega skušajte takšna živila, če je seveda mogoče, raje kupovati v večjih količinah, morda skupaj z dvema, tremi ali več družinami, tako da si strošek razdelite. S takšnim nakupovanjem lahko prihranite denar tudi pri sezonskem sadju ali zelenjavi. Tu in tam boste morda celo lahko kupili kaj na razprodaji.

Tretji: naučite se shranjevati živila

Ko kupujemo v večjih količinah, moramo kvarljivo blago primerno shraniti. Priljubljena in praktična metoda je sušenje. Veliko žena v Afriki se preživlja s sušenjem sadja, jedilnega osleza, fižola, buč, bučnic in zelišč. Za sušenje ne potrebujete posebne opreme. Živilo lahko položite na čisto površino ali ga obesite in morda pokrijete s tanko tkanino, da do njega ne pridejo muhe. Za vse drugo bosta poskrbela zrak in sonce. (Glej članek »Can You Get By for Less?« v Prebudite se!, 8. avgust 1975, v angleščini.)

Četrti: poskusite z manjšo vzrejo živali

Ali bi lahko redili kokoši, koze, golobe ali kake druge živali? Marsikje je meso postalo živilo bogatih. Toda z nekaj pomoči drugih se lahko naučite gojiti po kakšno žival. Ali radi jeste ribe? Naučite se izdelati majhen ribnik. V mesu, jajcih in ribah so železo, kalcij, vitamini, minerali in beljakovine, ki so življenjsko pomembni za zdravje vaše družine.

Peti: skrbite za primerno higieno

Za zdravje družine je pomembna tudi higiena. Umazanija privablja podgane, muhe in ščurke, ki prenašajo vse mogoče bolezni. Za primerno higieno je seveda treba časa in truda. Toda stroški čistoče so nižji od cene zdravil in zdravljenja. Merila za čistočo se sicer lahko od posameznika do posameznika, od dežele do dežele nekoliko razlikujejo, vendar pa nekaj splošnih načel velja vsepovsod.

Na primer: stranišča. Na podeželju so pogosto umazana in zanemarjena, zato so velik vir bolezni in okužb. Krajevni zdravstveni delavci vam lahko dajo napotke, kako poceni izdelati higiensko latrino ali straniščno lopo.

Kakšen pa je vaš dom? Je čist in pospravljen? Ali diši po čistem? Kaj pa kuhinja? Je snažna in čista? Če želimo, da je hrana zdrava, jo je treba očistiti in primerno skuhati. V umazani vodi kar mrgoli mikrobov in zajedalcev. Zato vodo pred uporabo precedite ali prekuhajte. Jedilni pribor izplaknite z vrelo vodo. Preden primete v roke hrano, si jih skrbno umijte. Vodo hranite v čistih, dobro zaprtih posodah.

Če želite higiensko čisto okolje, ne bi smeli dovoliti, da se vam po kuhinji sprehajajo psi, mačke, kokoši in koze. Niti ne bi smeli dovoliti, da bi bili lonci in ponve sprehajalne steze podgan in miši, ki bi vam tako okuževale hrano. Problem lahko rešite že tako, da nastavite čisto preprosto past. (Glej »Meeting the Challenge of Cleanliness« v Prebudite se!, 22. september 1988, v angleščini.)

Nazadnje lahko rečemo, da bo vse človeške probleme popolnoma rešilo le Božje kraljestvo. (Matevž 6:9, 10) Do takrat pa vam lahko ti preprosti predlogi pomagajo izboljšati kakovost življenja.

[Slike na strani 18]

Zasadite vrt

[Slike na strani 19]

Kupujte v večjih količinah

[Slike na strani 19]

Naučite se shranjevati živila

[Slika na strani 20]

Poskusite z manjšo vzrejo živali

[Slike na strani 20]

Skrbite za primerno higieno