Mladi vprašujejo:

Ali bi mi v šoli lahko šlo bolje?

»Staršem so ocene vse. ‚Koliko si pisal matematiko? Kaj pa angleščino?‘ Kako to sovražim!« (13-letni Sam)

TODA ne godi se tako le Samu. Pravzaprav avtorja knjige “Could Do Better” pišeta: »Nisva še srečala roditelja, ki bi menil, da gre njegovemu otroku v šoli povsem tako, kakor je pač on ali ona sposoben/-na.« Mnogim mladim, med njimi je tudi Sam, pa se zdi, da starši preveč pritiskajo nanje, da naj se v šoli izboljšajo. Morda celo želijo, da bi njihovi otroci blesteli. Dodaten pritisk je znotraj same učilnice. »Učitelji niso dovolj potrpežljivi,« se pritožuje neki najstnik. »Želijo, da si snov takoj zapomniš, in če si je ne, ti dajo vedeti, da si neumen. Zato niti ne poskušam.«

Mlade, ki ne izpolnijo pričakovanj staršev in učiteljev, pogosto označijo za neuspešne. Pravzaprav pa so vsi učenci v šoli kdaj neuspešni. Zakaj? Zanimivo, da vzrok nista vedno lenoba ali nesposobnost učenja.a

Zakaj nekateri niso uspešni

Res je, da se nekateri mladi za šolo, kakor je videti, zanimajo le toliko, da jo opravijo. »Če lahko zdelam z minimalnim trudom,« priznava 15-letni Herman, »bom tako tudi naredil.« Res pa je tudi, da vsi ti mladi niso brezbrižni do učenja. Morda je stvar le v tem, da določenega predmeta ne marajo. Potem so tu še nekateri, ki se jim to, kar se učijo, ne zdi uporabno. Reuben, star 17 let, je to takole povedal: »Prepričan sem, da snovi nekaterih predmetov po koncu šole ne bom nikoli več potreboval.« Pomanjkanje zanimanja ali spodbud zlahka privede do neuspešnosti.

So pa tu še drugi dejavniki. Če je na primer učiteljevo podajanje snovi zate prehitro, te bo to vznejevoljilo. Če je prepočasno, se boš začel dolgočasiti. Na to, kako ti gre v šoli, lahko vpliva tudi pritisk sovrstnikov. Knjiga Kids Who Underachieve pojasnjuje: »Če bister, za šolo prizadeven otrok želi, da bi ga sprejeli vrstniki, ki pa niso takšni, ga prav to morda prisili, da je neuspešen.« Neki najstnik se je pritoževal, da so bili drugi ljubosumni in so se norčevali iz njega, ker se je v zgodnjih šolskih letih zelo trudil. Da, mlad človek se lahko znajde pred dejstvom, zapisanim v Pregovorih 14:17, NW: »Moža, ki zna razmišljati, sovražijo.«

Včasih pa so korenine neuspešnosti še globlje. Žal nekateri mladi med odraščanjem negativno razmišljajo o sebi. To se lahko zgodi takrat, ko se otroka nenehno obsipava z neprijaznimi vzdevki, kot so: počasnež, neumnež ali lenuh. Žal pa lahko mladi pravzaprav zaživijo življenje, kakršnega jim narekuje vzdevek. Neki zdravnik je dejal, da »se boš, če ti rečejo, da si neumen, in v to začneš verjeti, tako tudi vedel«.

Starši in učitelji najpogosteje spodbujajo dobronamerno. Toda celo tedaj se mladi lahko počutijo, da se od njih preveč pričakuje. Če se ti zdi, da je tako tudi pri tebi, vedi, da te starši in učitelji zagotovo ne skušajo dražiti. Verjetno želijo le, da bi dal od sebe vse, kar moreš. Kljub temu pa se lahko ob svojem naprezanju, da bi zadovoljil pričakovanja, morda počutiš, kakor da preprosto popuščaš. Toda pogum, v šoli si lahko boljši!

Motivacija

Prvi korak je motivacija! Da bi si jo pridobil, moraš najprej v učenju videti smisel. Biblija pravi: »Kdor orje, mora z upanjem orati, in kdor mlati, mlatiti z upanjem, da bo imel svoj delež.« (1. Korinčanom 9:10) Med ‚oranjem‘ skozi določene predmete v šoli pa ni vedno lahko videti tudi njihovih koristi. Morda na primer meniš: ‚Želim biti računalniški programer. Zakaj se moram torej učiti zgodovino?‘

Res je, da vse v šolskem učnem načrtu morda ni videti smotrno – vsaj za zdaj ne. Toda skušaj gledati dolgoročno. S splošno izobrazbo iz različnih predmetov boš bolje razumel svet okoli sebe. Mnogi mladi med Jehovovimi pričami so ugotovili, da jim vsestranska izobrazba pomaga postati ‚vsem vse‘, tako da ljudem z različnimi poklici spretneje predstavljajo kraljestveno sporočilo. (1. Korinčanom 9:22) Če snov obvladaš, pa četudi je videti, da je predmet le malo uporaben, ti bo pouk iz njega koristil. Konec koncev boš vse bolj ,znal razmišljati‘, kar pa ti bo dolgoročno gledano zelo koristilo. (Pregovori 1:1–4, NW)

Šola lahko razkrije tudi tvoje skrite nadarjenosti. Apostol Pavel je pisal Timoteju: ‚Razplameni Božji milostni dar, ki je v tebi.‘ (2. Timoteju 1:6, SSP) Timotej je imel očitno neko posebno službo v krščanski občini. Toda svojo od Boga dano sposobnost, »dar«, je moral negovati, da ne bi tako rekoč zaspala zimsko spanje oziroma ostala neuporabljena. Seveda ti sposobnosti za šolo nisi dobil neposredno od Boga, kakor to velja za Timotejev dar. Vendar pa imaš najsibo umetniške, glasbene, matematične, naravoslovne ali kake druge sposobnosti, ki so posebne prav zate, in šola ti lahko pomaga, da takšne darove odkriješ in jih razviješ.

Dobre učne navade

Da pa bi ti šola kar največ koristila, si boš moral pridobiti dobro učno rutino. (Primerjaj Filipljanom 3:16.) Načrtuj zadosti časa, da boš obdelal dovolj snovi, vendar si privošči tudi občasen počitek, da se lahko malo osvežiš. Če k učenju spada tudi branje, snov najprej preglej, tako da boš imel o njej celotno sliko. Nato si po naslovih poglavij oziroma glavnih naslovih sestavi vprašanja. Zatem snov preberi in medtem išči odgovore na ta vprašanja. Na koncu še preveri, ali lahko s svojimi besedami ponoviš, kar si se naučil.

Primerjaj novonaučeno s tem, kar že veš. Naravoslovne vede so lahko na primer okno, skozi katero ‚[jasno, NW] vidiš, kar se od njega [Boga] ne more videti‘. (Rimljanom 1:20) Zgodovina ti lahko pomaga potrditi resničnost izjave: »Vem, o GOSPOD, da ni človeku v oblasti pot njegova, ne v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.« (Jeremija 10:23) S pridnim učenjem boš verjetno ugotovil, da je le-to postalo lažje, celo v večjo radost ti bo! Salomon je dejal: »Razumnemu pa je znanje lahko.« (Pregovori 14:⁠6)

Ohranjaj pozitivno stališče

Včasih pa je neuspešnost povezana z izbiro prijateljev. Ali te tvoji prijatelji spodbujajo k uspehu ali pa tudi sami ne izpolnjujejo pričakovanj? Biblijski pregovor pravi: »Kdor hodi z modrimi, postane modrejši; kdor pa se druži z bedaki, se pohujša.« (Pregovori 13:20) Torej modro izbiraj, s kom se družiš. Prijateljuj s tistimi, ki imajo do šole pozitivno stališče. Naj ti ne bo nerodno pogovoriti se z učiteljem o tem, kako nameravaš izboljšati svoje ocene. Nedvomno se bo še posebej potrudil in ti pomagal, da boš v tem uspel.

Če negativno razmišljaš o svojih sposobnostih, premisli o zgledu apostola Pavla. Ko so drugi kritizirali njegove govorne sposobnosti, jim je na to odgovoril: »Čeprav pa sem neuk v govoru, vendar nisem v znanju.« (2. Korinčanom 10:10; 11:6) Da, Pavel se je osredinil na tisto, v čemer je močan, ne pa na svoje šibkosti. V čem pa si močan ti? Če ti nič ne pride na misel, zakaj se o tem ne bi pogovoril z nekom od odraslih, ki te podpira? Takšen prijatelj ti lahko pomaga odkriti tisto, v čemer si močan, in kako to najboljše izkoristiti.

Napredovati kljub težavam

»Za to skrbi, v tem bivaj, da bode napredek tvoj očiten vsem.« (1. Timoteju 4:15) Pavel je že uspešnemu Timoteju govoril kakor oče sinu in ga spodbujal k še večjemu napredku v strežbi. V biblijskih časih je grški glagol »napredovati« dobesedno pomenil »sekati pred sabo«, kar je v spomin priklicalo izsekavanje poti skozi goščavo. Včasih je lahko temu podobno tudi šolanje. Toda mnogo lažje si bo utirati pot skozi šolo, če misliš na to, da je končna nagrada tega vredna.

Naprezanje, motivacija in učenje gredo z roko v roki. Naj ponazorimo: Zamisli si človeka, ki igra neko glasbilo. Če pri tem uživa, nanj igra še več. Več ko igra, boljše mu gre, in igranje ga vedno bolj razveseljuje. Bolj ko se učimo, lažje se nam je še več učiti. Zato glede šole ne izgubi poguma. Naprezaj se, kolikor je treba, druži se s tistimi, ki ti bodo pomagali, da boš v tem uspel, ter ne pozabi besed, ki jih je izrekel Azarija starodavnemu kralju Asu: »Naj vam ne omagajo roke! zakaj delo vaše prejme plačilo.« (2. letopisov 15:⁠7)

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 21]

Naj ti ne bo nerodno pogovoriti se z učiteljem o tem, kako nameravaš izboljšati svoje ocene

[Slika na strani 22]

Če snov obvladaš, pa četudi je videti, da je kakšen predmet le malo uporaben, ti bo pouk iz njega koristil