Pogled v svet
Ogrožene vrste
V Nemčiji je Angela Merkel, zvezna ministrica za okolje, javno izrazila svojo skrb zaradi visokih odstotkov v tej državi ogroženih vrst. Ob tem ko je objavila izid knjige o okolju, ki jo je izdalo ministrstvo, je navedla nekaj zaskrbljujočih statističnih podatkov. Strokovnjaki so ocenili, da je od vretenčarjev, ki so doma v Nemčiji, »ogroženih 40 odstotkov sesalcev, 75 odstotkov plazilcev, 58 odstotkov dvoživk, 64 odstotkov sladkovodnih rib in 39 odstotkov ptičev«, poroča Süddeutsche Zeitung. Z rastlinami ni nič boljše, saj je ogroženih kar 26 odstotkov vseh vrst. Preteklo prizadevanje, da bi zmanjšali ogroženost okolja, ni zadostovalo. Merkelova je pozvala k »novi strategiji za zaščito narave«.
Zaščititi otroke pred ugrabitelji
V Nemčiji so starši vse bolj zaskrbljeni za varnost svojih otrok, še zlasti zaradi nedavnega vala ugrabitev deklic v tej državi. Nassauische Neue Presse poroča nekaj varnostnih predlogov, ki jih daje Julius Niebergall, terapevt pri nemškem Združenju za zaščito otrok. Starši lahko na primer svojim otrokom pokažejo, kje na poti v šolo in iz nje lahko v sili poiščejo pomoč, denimo v kakšni trgovini ali hiši. Otroke je treba tudi poučiti, naj ne govorijo s tujci, niti jim ne dovolijo, da bi se jih dotikali. Niebergall je poudaril, da »se mora otroke naučiti, da smejo reči ne«, tudi odraslim. Otroci bi se morali še zlasti tedaj, kadar so v nevarnosti pred potencialnim ugrabiteljem, obrniti na druge odrasle. Lahko se jih nauči reči: »Pomagajte mi, prosim. Tega človeka se bojim.«
Nasilni potniki
Letalske družbe za potniški promet poročajo močan porast nasilnega vedenja razdraženih potnikov. Potniki, razburjeni zaradi letalskih zamud, izgube prtljage in podobnega, »pljuvajo letalsko osebje, mečejo pladnje s hrano in včasih tepejo zaposlene. Tu in tam napadejo celo pilota,« poroča The New York Times. Uslužbenci so še zlasti zaskrbljeni zaradi napadov na letalih v zraku, saj bi to lahko povzročilo nesrečo. Neka letalska družba vsak mesec poroča 100 primerov besednih ali telesnih napadov. Times pravi, da »so problematični potniki ljudje obeh spolov, različnih barv, vseh starosti in enako nesramni v vseh razredih, najsibo drugi, poslovni ali prvi. Vsak tretji tak potnik je opit.«
Pohabljanje žensk se nadaljuje
Genitalno pohabljanje žensk ostaja problem v mnogih državah, še zlasti v Afriki, poroča The Progress of Nations 1996, letno poročilo Združenih narodov. Čeprav so nekatere države uvedle zakone proti tej brutalni navadi, vsako leto pohabijo okrog dva milijona deklet. Žrtve so stare večinoma med 4. in 12. letom. »Poleg takojšnjega strahu in bolečine so posledice lahko dolgotrajno krvavenje, infekcija, neplodnost in smrt,« pravi poročilo. (Za več informacij o genitalnem pohabljanju žensk glej Prebudite se!, 8. aprila 1993, strani 20–23, v angleščini.)
Psi pomagajo epileptikom
V Angliji pse šolajo, da bi znali opozoriti epileptike, kdaj se jih loteva napad. To bi bolnikom dalo dovolj časa, da bi se pripravili na napad, poroča londonski The Times. »Ker psa nagradijo, če med epileptičnim napadom laja,« pojasnjuje upravnica neke dobrodelne ustanove, specializirane za šolanje psov za invalidne ljudi, »postane pozoren na znake in simptome, ki se pojavljajo pri bolnikih tik pred napadom. Ker ve, da bo za tak odziv nagrajen, začne na te znake res zelo paziti.«
Novi nazori v Japonski
Japonski mladinski inštitut je pred kratkim med 1000 srednješolci v Japonski izvedel anketo, poroča The Daily Yomiuri. Iz nje je razvidno, da se 65,2 odstotka dijakom špricanje pouka ne zdi nič napačnega. Skoraj 80 odstotkov jih enako meni za neposlušnost učiteljem in okrog 85 odstotkov jih opravičuje neposlušnost staršem. Po The Daily Yomiuri ista anketa tudi odkriva, da 25,3 odstotka deklet meni, da bi moralo biti prostituiranje v letih šolanja stvar osebne odločitve.
Nevarne vozne navade
● »V Braziliji je vzrok za 50 odstotkov vseh smrtnih primerov v prometu opitost,« izjavlja curitiški časopis Gazeta do Povo. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola »vsako leto umre več kot 26.000 ljudi«. Te nesreče »se največkrat zgodijo na kratkih vožnjah in v lepem vremenu«. Čeprav si utegne opit voznik zaupati, se njegov reakcijski čas podaljša, s tem pa ogroža lastno varnost in varnost drugih na cesti. Testi kažejo, da je pod vplivom alkohola težko, celo nemogoče, obvladati nepričakovane razmere. Časopis še pravi, da presnova alkohola traja od šest do osem ur in da opitemu vozniku niti močna kava niti mrzel tuš ne bosta pomagala voziti varno.
● Iz neke britanske raziskave je razvidno, da povprečni avtomobilist naredi 50 resnih napak na teden. Na splošno je vseh 300 v raziskavo zajetih voznikov priznalo, da so bili v 98 odstotkov svojih voženj vsaj enkrat nepazljivi, poroča londonski The Times. Na vsaki drugi vožnji so se razjezili. Nevarnost, v katero se spušča večina vprašanih voznikov, je hitra vožnja; več kot polovica jih je dejala, da so že imeli nesrečo. Neka raziskava, ki so jo opravili v Torontu (Kanada), kaže, da je pri voznikih, ki se med vožnjo pogovarjajo po telefonu, štirikrat večja nevarnost za nesrečo. Nevarnost je večja v prvih desetih minutah telefonskega pogovora, verjetno zato, ker se voznika zmoti in se njegov reakcijski čas tako upočasni.
Kuhanje – umirajoča umetnost?
Kot je razvidno iz 12-mesečne raziskave prehranskih navad v avstralski zvezni državi Queensland, utegne kuhanje postati umirajoča umetnost. The Courier Mail poroča, da večina ljudi, mlajših od 25 let, ni vešča sama si pripraviti kuhanega obroka. Margaret Wingett, predavateljica javne zdravstvene službe in avtorica te raziskave, je dejala, da so včasih mlade, predvsem dekleta, doma naučile kuhati matere ali pa so jih naučili v šoli. Danes pa je videti, da večina mladih, tudi dekleta, kuhati ne znajo, in zdi se, da jim niti ni do tega, da bi se naučili. Mnogi imajo raje že pripravljeno oziroma hitro pripravljeno hrano. Nekateri menijo, da takšne prehranske navade lahko pripeljejo do porasta primerov povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni in bolezni srca.
Radioaktivne zgradbe
Po reviji Asiaweek je v severnem delu Tajvana »105 zgradb, v katerih je 1249 stanovanj, kontaminiranih«, in sicer radioaktivno kontaminiranih. To je odkril delavec neke elektrarne, ki je svojemu sinu kazal, kako deluje merilnik sevanja. Ko je meril v kuhinji, je bil šokiran, ko je kazalec poskočil in pokazal, da je radioaktivnost nevarno močna. Nadaljnje raziskave so potrdile, da je stanovanjska zgradba res kontaminirana in da so tudi druge. Testi so pokazali, da seva iz jeklenih armaturnih palic v stenah zgradb. Strokovnjaki si v razlagah, zakaj so palice radioaktivne, niso edini.
Visoko razvite naprave proti tatovom
V Britaniji sedaj mikropike, včasih pri vohunih priljubljeno sredstvo za pošiljanje skrivnih sporočil, uporabljajo za preprečevanje vlomov. Te pike, nobena od njih ni večja od pike na koncu stavka, vsebujejo hišno poštno kodo (in to vsaka 60- ali 70-krat), z njimi pa označujejo lastnino, ki bi lahko pritegnila tatove. Londonski The Times poroča, da so pike »v močnem lepilu v steklenički s čopičem, podobni steklenički laka za nohte. V vsaki je do 1000 mikropik in kupec lahko droben delček lepila nalahno kane na kak svoj predmet oziroma ga z njim pomaže, kot želi.« Potencialnega tatu na pike opozarja opazna nalepka, in ta nikoli ne more zagotovo vedeti, ali je odstranil vse skrite pike. Podobno sedaj slike, kipe in pohištvo identificirajo z računalniškim čipom, ki so ga razvili za identificiranje pilotov lovskih letal, ki so se ponesrečili v vietnamski vojni. Čip ni večji od riževega zrna, zato se ga, ko ga vstavijo, ne opazi, vsebuje pa podrobnosti, kot je preteklost, opis in ime lastnika. Te podatke se lahko prebere s skenerjem. Na podlagi podatkov lahko ugotovijo, kdo je pravi lastnik kakega predmeta, ki ga najdejo pri kriminalcih, še pravi The Times.