V kuhinji je lahko prav zabavno

»VEN iz kuhinje!« Koliko lačnih otrok je že prestregel ta opomin, ko so hoteli poskusiti jed, še preden je bila na mizi. Pa vendar imajo starši dobre razloge, da otroke raje povabijo v kuhinjo, kot pa jih iz nje naganjajo. Zakaj? Zato, ker je kuhinja prav privlačna učilnica.

Otroci si v kuhinji lahko privzgojijo ustvarjalnost, se naučijo reševati takšne in drugačne probleme, služiti drugim ter delati v skupini. Prav v kuhinji se človek kar sam od sebe zaplete v smiseln pogovor, ki mu seže v srce, in prav tu si lahko otroci povsem neopazno privzgojijo življenjske vrednote. Tako je: sredi od teže šibečih se kuhinjskih omaric, predalov in polic se skriva mnogo dragocenih naukov, ki samo čakajo, da jih med pripravljanjem naslednjega obroka oživimo.

Le zakaj v tej dobi tehnike ter takšnih in drugačnih informacij otroke učiti prav v kuhinji? Odgovor je: zaradi časa. Veliko staršev se zaveda, da za to, da so skupaj z otroki, in to veliko skupaj, enostavno ni nadomestila!a Vprašanje je le, kje najti čas za to. Nekateri poznavalci starše spodbujajo, naj kar vsakdanja hišna opravila izrabijo, da delajo skupaj z otroki in jih poučujejo. To pa je tudi v skladu z zapovedjo, ki jo je Bog dal staroizraelskim staršem: »Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. In marljivo jih uči otroke svoje ter govori o njih, sedeč v svojem domu in hodeč po poti, ko ležeš in ko vstaneš.« (5. Mojzesova 6:6, 7)

V kuhinji moramo redno tako ali drugače preživeti kar nekaj časa, zato je to prav gotovo mesto, kjer družina lahko dela skupaj. Zdravo željo po hrani pač moramo potešiti, ne moremo je odlagati, tako kot posebne izlete, ki morajo ničkolikokrat počakati na to, da bomo imeli čas, moči ali denar. Poleg tega je kuhinja za otroke že po naravi privlačna. Končno pa, mar se ne naučijo ravno v kuhinji pazljivo uporabljati nožev in pravilno rokovati z drugim kuhinjskim priborom? Otroci naredijo včasih pravcato ropotarnico, tako se zabavajo! Česa pa se v kuhinji lahko naučijo?

Pouk v kuhinjski »učilnici«

Louise Smith, ki jo njeni štiriletni učenci kličejo kar gospa Medenjak, je iz izkušenj, ki si jih je pridobila v 17 letih, odkar uči majhne otroke kuhati, povedala naslednje: »Hrana je pomemben učni pripomoček, saj so vsi otroci povezani z njo. Njihov občutek za voh, okus in otip je v teh rosnih letih tako oster, da jih ta čisto prevzame. In ob hrani jih lahko učite o fonetiki, matematiki in jih naučite reševati probleme.« Otroci si ob natakanju, drobljenju, lupljenju, presejanju, mešanju in valjanju pridobijo ročno spretnost in očesno-ročno koordinacijo. Ob razvrščanju (denimo, ko odbirajo rozine od orehov na ločena kupčka) in zlaganju tega ali onega po zaporedju (na primer zlaganju meric po velikosti) si pridobijo podlago za učenje matematike. S tem, ko se ravnajo po takšnem ali drugačnem receptu, pa se urijo v rabi številk, mer, časovnega usklajevanja, logike in jezika. V ta zapleteni in nevarnosti poln svet kuhinje pa nikakor ne morete vstopiti, ne da bi se naučili še česa o osebni varnosti, odgovornosti, osebni organiziranosti in skupinskem delu.

Poleg tega ne gre spregledati, kolikšne vrednosti je že to, da se otrok nauči kuhati. Nič nenavadnega ni, če otrok, ki na začetku v kuhinji samo pomaga, že zna, ko zakoraka v najstniška leta, skuhati celotno kosilo. Le kateremu z delom obremenjenemu roditelju ne bi to tu in tam prijalo? Povrhu pa si otrok ob kuhanju pridobi tudi samozavest in samostojnost, nekaj, kar mu bo prišlo prav ob odgovornostih, ki jih bo imel kot odrasel, bodisi poročeni bodisi samski. (Primerjaj 1. Timoteju 6:⁠6.)

Lee, ki je bil samski vse do svojih zgodnjih tridesetih let, se spominja: »Mati me je že kot šestletnega dečka začela učiti osnovnih kuhinjskih opravil. Sprva sem najraje pekel kekse, pecivo in druge sladkarije. Ko pa mi je bilo devet let, sem že znal od začetka do konca pripraviti in skuhati kosilo za vso družino, in to čisto tako kot je treba. Kasneje, ko sem odrasel in sem bil še sam, sem ugotovil, da človek v življenju laže shaja, če obvlada to množico gospodinjskih opravil s kuhanjem vred. In z gotovostjo lahko rečem, da je to prispevalo tudi k srečnemu zakonu, ki se ga zdaj veselim.«

Kuhanje je res zabavno!

Kako lahko oče ali mati najde čas za učenje otrok v kuhinji? Neka mati predlaga, naj čas za to načrtujemo takrat, ko je v njej čim manj motenj. Če imate več otrok, jih boste morda spočetka raje učili vsakega posebej. Zato si izberite čas, ko so drugi otroci v postelji ali pa v šoli. Vzemite si več časa, kakor če bi kuhali sami. In še nekaj, bodite pripravljeni zabavati se!

Za prvič lahko daste otroku prednost, da si izbere tisto, kar najraje je. Lotite se kakšnega preprostega recepta, nečesa, kar je hitro gotovo. Glejte, da bo pri izdelavi tudi zanj kakšno delo, ki ga bo lahko uspešno opravil.b Da otrok ne bi postal nemiren in se začel dolgočasiti, mu recite, naj že vnaprej pripravi te in te sestavine in pribor. Tudi sami lahko že prej pripravite nekaj sestavin, da se učna ura ne bo zavlekla in postala nezanimiva.

Skupaj z otrokom preberite recept in mu pokažite, kako se vsaka od operacij opravi. Nato mu odredite nekje v kuhinji prostor, morda predal z nekaj posodami in pribora, ter mu opašite predpasnik. Dečku boste morda priskrbeli pravi kuharski predpasnik, da ne bo nosil kar ženskega. Že od začetka pa poudarjajte, kako pomembna je osebna varnost, in postavite v kuhinji razumna pravila. (Glej okvirček »Prva učna ura – osebna varnost« na 18. strani.)

Predvsem pa poskrbite, da bo zabavno. Otrok naj ne bo le vaš opazovalec; naj si umije roke, vi pa mu dajte delo, in to takšno, ki bo v zvezi s samo pripravo jedi. Dajte mu priložnost, da bo lahko raziskoval, poskušal in tudi kaj vprašal. In naj vas ne skrbi, če jed ne bo ravno dobra. Če jo je otrok sam pripravil, jo bo verjetno vseeno pojedel!

Družina je skupaj

Ena največjih koristi kuhinje je brez dvoma povezana z družinsko enotnostjo in vrednotami. Danes lahko v mnogih domovih opazite, kako družinski člani hodijo vsak po svojih opravilih in skoraj nimajo drug z drugim pravega stika. Tako utegne biti dom komaj kaj več od počivališča oziroma restavracije. Čisto drugače pa je v družini, v kateri starši in otroci skupaj kuhajo. Zanje je verjetnejše, da bodo skupaj tudi jedli in pospravljali. Ob vseh teh opravilih pa imajo redno priložnost za pogovor, sodelovanje in so medsebojno povezani. »S sinovi sem imela nekaj najlepših pogovorov prav v kuhinji ob pomivalnem koritu,« se spominja neka mati. Hermann, krščanski oče, pa dodaja: »Namerno nekaj let nismo imeli pomivalnega stroja, tako da smo lahko ročno pomivali in brisali posodo. Sinovi so imeli nalogo, da so jo izmenoma brisali. Ni bilo boljšega časa za sproščen pogovor.«

Čas, ki ga teden za tednom, leto za letom, preživite v kuhinji z otroki, je vsekakor lahko dober temelj za razvijanje duhovnih vrednot in boguvšečnih lastnosti. Prav v takšnih sproščenih trenutkih, ko so oče, mati in otroci skupaj, se med njimi čisto sam od sebe razvije prisrčen pogovor in zgled staršev povsem neopazno doseže otrokovo srce. Otroku takšna vzgoja pride v življenju vselej prav, saj v Pregovorih 22:6 piše: »Vzgajaj dečka po lastnosti poti njegove; tudi ko se postara, ne krene od nje.«

Če ste torej oče ali mati in razmišljate, kako bi preživeli več časa z otroki, zakaj jih ne bi povabili, da vam pomagajo speči torto ali kar skuhati kosilo? Lahko boste ugotovili, da s tem, ko skupaj delate v kuhinji, družino nahranite, hkrati pa tudi vzgajate.

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 18]

Prva učna ura – osebna varnost

Imejte zavest osebne varnosti

• Resno, a spet ne tako, da bi otroka prestrašili, mu pojasnite nevarnosti, ki prežijo pri delu v kuhinji, nekako tako, kot bi mu razložili o nevarnostih na prometni cesti. Bodite sami dober zgled.

• Kadar otroci kaj delajo v kuhinji, poskrbite, da bo zraven kdo od odraslih. Ne dovolite otroku, da bi delal s kuhinjskim priborom ali aparati, še zlasti električnimi, dokler ne zna z njimi varno ravnati.

• V kuhinji imejte red. Pobrišite, če se vam kaj polije, in takoj pospravite, če imate razmetano. Domačih ljubljenčkov in drugih, ki bi vas med kuhanjem lahko ovirali, ne pustite v kuhinjo.

Pazite na prste

• Električne mešalce in druge gospodinjske aparate smejo otroci uporabljati le, kadar je zraven kdo od odraslih. Pazite, da napravo izključite, predno bi otrok mogel dati v posodo kakšno žlico, vilico ali kaj podobnega.

• Skrbite, da so noži dobro nabrušeni, saj je s topim nožem treba bolj pritiskati in zato prej spodleti.

• Kadar otroka učite, kako delati z nožem, naj sledi temu zaporedju: 1. prime nož za ročaj, 2. ga postavi na živilo, 3. položi drugo roko na hrbet rezila in 4. s pritiskom prereže živilo.

• Režite na deski. Da se ne bi živila kotalila, ko bi jih otrok skušal prerezati, jih prej razpolovite in jih postavite na desko tako, da je na njej ravna ploskev.

Zaščita pred opeklinami

• Kadar ne potrebujete gorilca oziroma pečice, to izključite. Brisače, kuharske knjige in krpa za prijemanje naj bodo spravljene stran od gorilcev.

• Ponev postavite tako, da bo ročaj obrnjen proti sredini štedilnika in je ne bo mogoče kar tako prevrniti in politi vse po tleh.

• Če otroku dovolite, da dela za štedilnikom, glejte, da bo stal na čem močnem in trdnem.

• Ne dvigujte vročih stvari, če ne veste točno, kam jih boste postavili. Naznanite drugim v kuhinji, da imate v rokah nekaj vročega, še zlasti če nameravate hoditi za njihovim hrbtom.