Pogled v svet
Sveto pismo v 2123 jezikih
Glede na poročilo Wetterauer Zeitunga je Hannah Kickel – Andrae, predstavnica za stike z javnostjo za nemško Biblično družbo, nedavno izjavila, da Sveto pismo lahko beremo v več kot 2100 jezikih. Menijo, da človeštvo govori približno 6000 jezikov in dialektov. To pa pomeni, da se lahko v več ko tretjini vseh govorečih jezikov bere vsaj del Božje Besede. Tako revija Bibelreport piše, da so celotno Biblijo do sedaj izdali v 349 jezikih. Poleg tega je »Nova zaveza« na voljo še v 841 jezikih, drugi deli Biblije pa v 933, to je skupaj v 2123 jezikih. Večina prevajalskih ekip »Novo zavezo« prevaja kaka štiri leta, »Staro zavezo« pa približno osem. Trenutno se ukvarjajo s še 600 drugimi prevajalskimi projekti.
Zastrupljeni glavač
Časopis International Herald Tribune piše, da so na živahni pomorski liniji ob severni danski obali našli mrtvega glavača, v katerem je bilo toliko »živega srebra in kadmija, da so morali njegovo črevesje zakopati na posebnem mestu za nevarne odpadke«. Od kod sta ti strupeni kovini prišli, še ne vedo. Revija Time, ki razglablja o tem istem pripetljaju, pa še dodaja, da nekateri na to gledajo kot na jasni dokaz resnega onesnaženja morij, zoologi pa po drugi strani namigujejo na naravni vzrok. Kitolog Carl Kinze iz kopenhagenskega zoološkega muzeja namreč opozarja, da se glavači hranijo predvsem s hobotnicami in nekatere teh imajo že po naravi v sebi zelo veliko kadmija.
Velik davek hazarderstva
V avstralski državi Novi Južni Wales so pri raziskavi, ki jo je podprla vlada, odkrili nekaj pretresljivih številčnih podatkov o učinkih hazarderstva. Kot piše The Sunday Telegraph, je skoraj 40 odstotkov vprašanih povedalo, da hazardirajo vsak teden. In od teh sta več kot dva od desetih priznala, da za to razvado tedensko zapravita preko 100 avstralskih dolarjev. V skupino, ki ima največ možnosti, da zaradi hazarderstva zaide v težave, sodijo »mladi neporočeni moški, ki najraje igrajo na igralne avtomate ali pa stavijo na dirkah«. V druge zelo ogrožene skupine pa so spadali »ljudje, ki zaslužijo manj kot 20.000 dolarjev letno, ter upokojenci ali pa brezposelni«. V raziskavi so še odkrili, da »ima skoraj petnajst odstotkov družin iz NJW [Novi Južni Wales] težave zaradi prekomernega hazardiranja«. Poleg tega računajo, da »je NJW zaradi nedelavnosti, stečaja in stroškov ločitev, kar je vse posledica hazarderstva, letno ob 50 milijonov dolarjev«.
Katoliški nedotakljivi?
Že več stoletij se mnogi Indijci, ki so se rodili v tako imenovani kasti nedotakljivih, spreobračajo h katolicizmu, ker upajo, da bodo tako ušli hindujskemu kastnemu sistemu. »To pa še ne pomeni, da so se s tem lahko otresli tega, kar k njihovi kasti sodi,« piše pariški časopis Le Monde. Indijski katoličani iz višjih kast s temi iz nižjih še naprej ravnajo kot z nedotakljivimi. »In zaradi tega,« piše Le Monde, »se katoličani iz nižjih kast in ti iz višjih usedejo v ločene klopi, ko gredo v cerkev molit.«
Izmišljeni nazivi
V Združenih državah si nazive »strokovnjak za prehrano«, »zdravnik« in »strokovnjak za dietetiko« pogosto kar sami nadenejo ljudje, ki za te reči sploh niso usposobljeni. Kot piše v Tufts University Diet & Nutrition Letter, v mnogih državah »lahko vsak, ne glede na izobrazbo in brez strahu pred zakonitim povračilom, trdi, da je strokovnjak za prehrano«. Raziskovalci so nedavno pregledali telefonski imenik 32 držav in ugotovili, da »se le na manj kot polovico tako imenovanih strokovnjakov, zapisanih pod naslovoma ,strokovnjak za prehrano‘ in ,zdravniki‘, lahko zanesete, da vam bodo dali zanesljive, na znanosti temelječe podatke o prehrani«. Na rumenih straneh (trgovski telefonski imenik) je okoli 70 odstotkov strokovnjakov za prehrano, »ph.d.«, imelo ponarejeno diplomo ali pa so dajali sleparske podatke.
Otroška moč
»Brazilski otroci doma poveljujejo, vplivajo na odločitve svojih staršev in letno zapravijo skoraj 50 milijard ameriških dolarjev,« poroča revija Veja. »Otroci si sami izbirajo televizijske programe, saj so odrasli prezaposleni z drugimi rečmi. Brez nadzora staršev hodijo na šolska taborjenja. [. . .] Puščajo jih na zabave in jim nato pustijo prespati pri prijateljih.« Danes imajo mnogi starši »rajši samozavestne in samostojne otroke, pa četudi so zato manj poslušni od otrok nekdanjih generacij«. »Ker pa [starši] zanemarjajo svojo vlogo vzgojiteljev, otrokom tudi ne morejo postavljati jasnih omejitev,« pravi strokovnjak za mentalno zdravje Alberto Pereira Lima Filho. Zato naj nas ne preseneti ugotovitev neke raziskave, da »40 odstotkov otrok bolj občuduje nogometne igralce kot pa svoje starše«.
Vlada priznava vudu
Nigerijski The Guardian poroča, da je zahodnoafriška država Benin »uradno priznala vudujeve praktike«. Kot piše ta časopis, je bilo to »prvič, da je kakšna vlada afriški tradicionalni religiji« podelila uradni položaj. Takšno priznanje pa pomeni, da imajo vudujci zakonito pravico do gradnje templjev, v katerih lahko darujejo ter s tem častijo in mirijo nevidne duhove. Menijo, da je v Beninu 70 odstotkov ljudi vudujcev.
Draga razorožitev
Po besedah nemških raziskovalcev »so se vojaški stroški med letoma 1985 in 1994 po vsem svetu znižali za 30 odstotkov, na ,samo‘ 800 milijard ameriških dolarjev«. Bonski mednarodni center za preračunavanje (BICC) je te podatke objavil v svoji prvi letni knjigi z naslovom Conversion Survey 1996. Vojaški izdatki so se v 82 državah od 151 zmanjšali, v 60 pa so se povečali. A kot poroča nemška revija Focus, se »upanje na ,miroljubne dividende‘, torej da bi milijarde dolarjev ponovno razdelili v pomoč za razvoj in socialne programe, do sedaj še ni izpolnilo«. BICC-jevi strokovnjaki so dejali: »Stroški za zmanjšanje vojaške opreme so bili tako visoki, da so jih ravno pokrili z denarjem, ki so ga prihranili v oborožitvenih sektorjih.«
Zaradi pomivalnih krp lahko zbolite
Znanstveniki so v rabljenih pomivalnih krpah in kuhinjskih gobah našli kar pomenljivo veliko število škodljivih bakterij. Kot piše UC Berkeley Wellness Letter, so pri nedavni raziskavi odkrili, da sta bili od 500 mokrih krp in gob, kar so jih pregledali, »kar dve tretjini onesnaženi z bakterijami, zaradi katerih lahko ljudje zbolijo«. In kar kaka četrtina »jih je bila okužena s salmonelo oziroma stafilokoki. To pa sta v Združenih državah največja povzročitelja s hrano prenosljivih bolezni.« In zato strokovnjaki svetujejo, naj gobe redno menjavamo, pomivalne krpe pa pogosto peremo. »Krpe in gobe lahko perete v pomivalnem stroju skupaj s posodo ali pa v pralnem stroju,« piše Wellness Letter. Površine, na katerih je bilo sveže meso, pa raje očistite s papirnato brisačo kot pa s krpami ali z gobami za večkratno uporabo.
Video operacija na odprtem srcu
Pariški dnevnik Le Monde poroča, da je neka tamkajšnja bolnišnica nedavno izvedla video operacijo na odprtem srcu pri neki tridesetletni ženski, kar je prvo takšno izjemno dejanje na svetu. Pri navadni operaciji na odprtem srcu morajo prsni koš odpreti ob prsnici za približno 20 centimetrov. Pri tej novi tehniki pa zadostuje že štiricentimetrski rez. V še eno majhno luknjo pa namestijo kamero iz optičnih vlaken, ki usmerja kirurga. Pri tej metodi so znatno zmanjšali izgubo krvi, pooperativni šok in nevarnost okužbe. Pacientka pa je bolnišnico lahko zapustila samo 12 dni po operaciji. Navadno operacijo odprtega srca vsako leto napravijo približno milijon ljudem po vsem svetu.
Nadloga z imenom tuberkuloza
Kot poroča londonski The Times, je »s TBC-jem [tuberkulozo] okužen vsak tretji prebivalec na svetu« in pričakujejo, da bo v tem desetletju bolezen pogubila 30 milijonov ljudi. Svetovna zdravstvena organizacija poudarja, da se bo ta nova kuga, kot ji pravijo, bolj razširila kakor aids in tudi pogubila več ljudi kakor ta ter da se jih bo v naslednjih desetih letih z njo verjetno okužilo še 300 milijonov. In ker se bacili prenašajo po zraku, se je s TBC-jem še lažje okužiti. Ponekod v Rusiji je že epidemičen. Kot pa poroča britanska medicinska agencija za pomoč, so se pojavile vrste bacilov, ki so odporne na zdravilo, saj mnogi bolniki s TBC-jem antibiotikov ne jemljejo vseh predpisanih šest mesecev. Zaradi tega postanejo bacili imuni in prežive.