Habu — kača, ki naj bi jo spoštovali
OD DOPISNIKA PREBUDITE SE! IZ OKINAVE
BIL je soparen večer, brez vsake sapice. Ravno je nehalo deževati in vsi so se z nežnim pahljanjem skušali ohladiti. Nenadoma se je zaslišalo vpitje: »Habu!« »Tam je habu!« Kriki so vznemirili vaščane. Odrasli so zgrabili palice in stekli proč; radovedni otroci pa so pohiteli za njimi. Kje je? Vsi so bili zaskrbljeni. Ugriz te približno dvometrske kače je lahko poguben. Vaščanom je odleglo, ko so starejši izmed njih z dolgimi palicami udarili kačo po glavi, da je ostala brez zavesti. Nato so jo hitro spravili v vrečo, da bi jo živo prodali.
Na otočju Riu-Kiu, ki leži v Vzhodnokitajskem morju, vsakdo, od otroka do starega očeta ali matere, spoštuje habuja – z rumenimi pegami in s suličasto glavo – jamičarko, ki je prvotni prebivalec nekaterih teh otokov, a ne vseh. Sedaj pa si pobliže oglejmo to strah zbujajočo kačo. A ne pozabite je spoštovati in se ji nikoli ne približajte.
Strah zbujajoča oblikovanost
Obstajajo različne vrste habujev. Ena ima temne zelenkastorjave maroge, zaradi katerih se lahko odlično skrije v travi in razpadajočem listju. Nekatere druge vrste pa so bolj črne, kar ustreza habujevim nočnim dejavnostim in temu, da se rad skriva v temnih krajih.
To bitje ima, čeprav je malce kratkovidno, darove, ki jih mi nimamo. Obdarovano je s tako imenovanima jamičastima organoma na vsaki strani glave. To sta udrtini med nosnico in očesom, ki sta zelo občutljivi za toploto. Jamici habuju pomagata »videti« infrardeče sevanje, ki ga ljudje občutimo kot toploto. Zaradi njiju se je celo v popolni temi sposoben usmeriti proti topli miški.
Morda ste že videli kakšno kačo, ko steguje svoj jezik. Ta ji služi kot poseben drugi nos. Habu s takšnim stegovanjem na jezik zbira kemikalije iz zraka, nato pa jezik pritisne ob kemično občutljiv organ na strehi svojih ust. In s tem drugim nosom na delu iz zraka zbere kar obilo kemičnih podatkov.
»Habu tudi po napadu jezik v zaporednih časovnih obdobjih še velikokrat iztegne,« sta opazila raziskovalca R. M. Waters in G. M. Burghardt z univerze v Tennesseeju. Zakaj še po napadu išče kemične dražljaje v zraku? Ker obstaja nevarnost, da bo obupana žrtev udarila nazaj, jo habu, potem ko jo ugrizne in ji vbrizga strup, največkrat izpusti. Potem ko strup prične učinkovati, pa gre strupenjača po sledi žrtve, tako da »vonja« z jezikom.
Ko habu sedaj nemočno žrtev, naj bo to miš, ptiček ali ptič, izsledi, jo celo pogoltne – glavo, noge, rep, kožuh, perje in drugo temu podobno. Ker spodnjo čeljust zadaj lahko sprosti, se mu čeljustnici moreta ločiti in tako lahko pogoltne zelo veliko žrtev. V želodcu nekega habuja, ki ga imajo razstavljenega v nekem okinavskem raziskovalnem centru za habuje, so našli celega mačka.
Kaj pa, če habu brizgalki podoben strupnik pri napadu izgubi? Nadomestil ga bo novi. Videli so celo nekatere habuje, ki so imeli na vsaki strani ust po dva strupnika! Poleg tega pa habu ne bo stradal, tudi če strupnika izgubi. Zapiski kažejo, da je eden živel tri leta samo od vode.
Ogibati se njegovega napada
Medtem ko kobra iz jugovzhodne Azije in afriška črna mamba vbrizgata živčni strup, pa habu vbrizga strup, ki je zelo hemoragičen. Hemoragični se imenuje, ker uničuje krvne žile, zaradi tega pa pride do krvavitve. Strup povzroča žgočo bolečino in otekanje ter je lahko usoden.
Nekateri menijo, da te kače skočijo iz skrivališča in se zapodijo za ljudmi, a to ni res. Ljudje habuju ne gredo v slast. Samo če ponevedoma stopite nanj ali pa vdrete na njegovo področje, vas bo morda napadel. Večinoma so ljudje bili žrtve na krajih, kjer so si habuji iskali plen, na primer na zelenjavnih vrtovih ali poljih s sladkornim trsom. Otočani ne gredo nikoli v visoko travo, ne da bi si primerno zaščitili nog, ponoči pa s seboj nosijo svetilko. Habu je še posebej dejaven ponoči. O, ne smete pa pozabiti, da te kače spretno plezajo po drevju; zaradi tega lahko poleti ostanejo hladne ter blizu nič hudega slutečih ptičev. Zato pazite na glavo, pa tudi na korake, ko ste blizu njihovega naravnega okolja!
Najbolje pa s to strupenjačo ravnamo, da jo kot prvo niti ne vabimo k sebi. Zadelajte vse špranje v temeljih stavbe in zunanjih zidovih. Trava na vrtu naj ne bo visoka. Povedano drugače, habuju ne pripravljajte skrivališča.
Kaj pa, če vas ugrizne
Kaj bi se lahko zgodilo, če bi se srečali s to strupeno kačo? Habu se bo morda zvil, zgornji del telesa pa bo imel v obliki črke S. In že prihaja! Z dvema tretjinama telesa plane proti vam, pri tem pa ima čeljusti široko odprte, in najprej vas dosežeta strupnika.
Ne bodite panični. Prepričajte se, ali vas je res napadel habu. Njegov ugriz lahko prepoznate po tem, da imate na mestu, kjer sta vam strupnika predrla kožo, rdečkasti piki, ki sta okoli dva centimetra narazen. Nekateri habuji imajo morda tri ali štiri strupnike, kar poveča število rdečkastih pik. Kmalu se začne krepiti žgoči občutek, kakor da bi vam kdo dal roko v ogenj. Kaj lahko storite? Pokličite pomoč. Nato strup izsesavajte in ga pljuvajte na tla. »Izsesavanje krvi ponovite vsaj desetkrat,« piše v priročniku Handbook for the Control of Habu, or Venomous Snakes in the Ryukyu Islands. Napotite se v bolnišnico, kjer imajo serum proti habujevemu strupu. Nikoli pa ne tecite. S tem bi se strup hitro razširil po vašem telesu, kar bi vam bolj škodilo in upočasnilo okrevanje. Če v 30 minutah ne morete priti do bolnišnice, prizadeto roko ali nogo podvežite, in to na mestu, ki je bližje srcu kot pa ugriz, da zadržite širjenje strupa. Vendar ne povežite premočno, ker mora utrip ostati. Pritisk na vsakih 10 minut popustite, da omogočite kroženje krvi.
Masatoshi Nozaki in Seiki Katsuren z Okinavskega predstojniškega inštituta za zdravje in okolje, oddelka za raziskovanje habujev, sta za Prebudite se! povedala, da ljudje celo po ugrizu ne razvijejo trajne imunosti na habujev strup. Ugriz je v preteklosti pogosto pripeljal do amputacije, danes pa zaradi ugriza habujev le nekaj ljudi izgubi ud, da o tem, da bi umrli, sploh ne govorimo. Po zaslugi učinkovitih zdravil in terapevtskih metod sedaj 95 odstotkov ugriznjenih ljudi okreva. Samo preveč samozavestni ali tisti, ki so predaleč od medicinske oskrbe, utegnejo utrpeti resne poškodbe.
Habuji na prodaj
Habu ima le malo naravnih sovražnikov. Z njimi se radi zabavajo hišne mačke in psi. Med njegove plenilce so šteti nestrupena kača po imenu akamata, nekatere podlasice, divje svinje in sokoli. Čeprav so na otok Riu-Kiu pripeljali munge, da bi pomagali nadzorovati populacijo habujev, pa pri iztrebljanju le-teh to ni bilo učinkovito.
Najpogubnejši od vseh njegovih naravnih sovražnikov pa je človek. Tako kot vaščani, ki so se pognali, takoj ko so zaslišali krik: »Habu!«, ga še mnogi želijo ujeti, brž ko se pojavi. Za mnoge je kljub nevarnosti tržna cena od 80 do 100 ameriških dolarjev za enega prevelika skušnjava.
In za kaj habuja uporabljajo? Iz njega izdelujejo habujev liker in suh kačji prašek, oboje se rabi v zdravstvene namene. Mnoge uporabljajo žive, da z njimi privabljajo turiste. Koža je seveda dobra za denarnice in pasove, strup pa uporabljajo za antitoksični serum. Ne glede na takšno uporabnost, pa še vedno velja nasvet: Ogibajte se ga!
[Slika na strani 10]
Habu s svojima brizgalki podobnima strupnikoma. Njegova spodnja čeljust se sprosti, da pogoltne večjo žrtev.