Zemljine skrite prelomnice
V ALŽIRIJI je 18. avgusta 1994 zaradi močnega potresa umrlo najmanj 171 ljudi. Stotine je bilo ranjenih in tisoči so ostali brez doma. Nekaj tednov pred tem je večji potres zadel tudi Bolivijo, Kolumbijo in Indonezijo, vse skupaj je umrlo na stotine ljudi.
Ali ste se teh večjih potresov zavedali? Verjetno ne, razen če ste bili zaradi njih sami prizadeti ali če živite v bližnji deželi. Ko pa večji potres prizadene področje Kalifornije (ZDA), se zdi, da se novica razširi kot požar. Znanstveni podatki o tamkajšnjih potresih so skoraj neprestano na voljo.
Razlog je ta, da znanstveniki nobeno drugo območje ne preučujejo tako natančno kot južno Kalifornijo, kjer več kot 700 seizmometrov zapisuje tudi potrese z magnitudo manjšo od 1,5. Na tem področju je veliko seizmologov in zato od tu prihaja tolikšna poplava informacij o potresih.
Nedavno odkritje
Znanstvenikom to intenzivno raziskovanje v mnogih deželah nedvomno pomaga razumeti potrese. Na podlagi tega jih skušajo celo pravočasno napovedati, da bi preprečili nesreče. Takšna tehnika je nujna, saj vsako leto kakšnih 40 potresov s precejšnjo magnitudo opustoši različne dele sveta. So pa tudi manjši potresi, skoraj neškodljivi, a vendarle dovolj močni, da se jih občuti. Ti udarijo med 40.000- in 50.000-krat letno!
Večino potresov delno sprožijo orjaške gmote podzemeljskih kamnin, ki se, ko so pod pritiskom, drobijo in lomijo v nove lege. Te dislokacije se navadno pojavljajo vzdolž prelomov v Zemljini skorji. Ti prelomi so znani kot prelomnice.
Znanstveniki jih večinoma lahko kartografirajo in tako točno določijo položaj potresnih področij. Zakaj pravimo »večinoma«? Zato ker so nedavno spoznali, da njihove karte niso tako izčrpne, kot so mislili prej. Tako so na primer znanstveniki vznemirjeni zaradi nedavnega odkritja, da do večine izmerljivih potresov v Kaliforniji pride vzdolž skritih prelomnic – večkrat v področjih, ki so jih geologi prej imeli za potresno relativno varna.
Znanstvenika, ki raziskujeta Zemljo, Ross Stein z ameriškega Geološkega zemljemerstva in Robert Yeats z Oregonske državne univerze navajata: »Rahlo valovita oziroma nagubana površina je morda najmanj preteča pokrajina, ki prej zbuja dremež kakor nevarnost.« Vendar pa sta z raziskavami razpoznala dejavne potresne prelomnice pod nagubanimi oboki kamnin, od katerih mnoge izkoriščajo zaradi ujetih zalog nafte. Zakaj so se te podzemeljske prelomnice lahko izmaknile odkritju in koliko so nevarne?
Nevarnost, ki je ne gre prezreti
Geologi že dolgo vedo, da se kamnine lahko stisnejo in nagubajo kakor zmečkana preproga. Toda na splošno so menili, da je to postopen, počasen proces. Nedavne raziskave dejavnih nagubanih kamnin pa kažejo, da valujejo navzgor v nenadnih sunkih – tudi za pet metrov v samo nekaj sekundah! To gubanje stiska gmote spodnjih kamnin. Zaradi pritiska kamnina globoko pod gubo razpoka in del nje se začne narivati čez drugo. Te dozdevno neškodljive gube s svojimi zakopanimi dejavnimi prelomnicami postanejo potresi v razvoju preden jih seizmologi lahko odkrijejo. Takšno podzemeljsko prelomniško delovanje lahko sproži močne potrese, ravno tako kakor izrazite prelomnice, ki so vidne na zemeljskem površju.
Potres v Northridgu na področju Los Angelesa, 17. januarja 1994, je en nedaven zgled, kaj lahko povzročijo skrite prelomnice. Vzrok potresa je bilo zelo globoko prelomniško delovanje od 8 do 19 kilometrov pod zemeljsko površino. Znanstveniki pred tem potresom niso vedeli, da prelomnica obstaja. Zaradi nje je bilo uničene veliko lastnine, poškodovanih več kot 9000 ljudi in 61 mrtvih.
Znanstveniki domnevajo, da skrite prelomnice ne povzročajo le številnih večjih potresov v Kaliforniji, temveč tudi v Alžiriji, Argentini, Armeniji, Indiji, Iranu, Japonski, Kanadi, Novi Zelandiji in Pakistanu. V zadnjih nekaj desetletjih so v teh deželah tisoči pomrli zaradi potresov, ki so jih lahko sprožile takšne prelomnice.
Znanstveniki se sedaj srečujejo z izzivom odkriti, kje se te dejavne gube pojavljajo in napovedati, kje je morda nevarnost, da pride do potresa. Medtem pa nič več ne podcenjujejo uničevalne moči dozdevno neškodljivega valujočega hriba.
[Okvir na strani 22]
Ali se Los Angeles ugreza
Zaradi goste mreže prelomnic in gub pod Los Angelesom v Kaliforniji je to področje zelo nestabilno. Videti je, da losangeloška kotanja absorbira veliko kompresije, ki nastaja zaradi bližnjega vozla v prelomu Sv. Andreja. (Glej Awake!, 22. julij 1994, na straneh 15–18.) Krajevni geologi menijo, da utegne gubanje, ki nastaja zaradi te kompresije, letno znižati področje losangeloške kotanje za približno 10 arov.
[Navedba vira slike na strani 21]
Zemeljska obla: Mountain High Maps™ copyright © 1993 Digital Wisdom, Inc.