Pogled v svet

Nenapovedljivi potresi

Pred mnogimi leti so znanstveniki menili, da bi bilo potrese mogoče napovedovati. Opazovali so spreminjanje višine vodne gladine, komaj opazne premike v zemeljski skorji, uhajanje radona iz vrtin in še druga zgovorna znamenja. »Precej naših vodilnih seizmologov sedaj misli, da se potresov samo po sebi ne da napovedati,« pove članek v The New York Timesu. »Pravijo, da so se raziskave o tem, da bi lahko ljudi vnaprej opozorili na dan, uro ali minuto potresa, izkazale jalove. [. . .] Čeprav nedavna raziskava namiguje, da se lahko kakšni potresi napovejo denimo s premiki v zemeljski skorji, pa so ti tako majhni, šibki in prikriti, da jih pravzaprav ni mogoče zaznati.« Ljudje sedaj zahtevajo, naj vlada sredstva, namesto za raziskave, nameni za zmanjšanje možnih potresnih posledic. Vseeno pa so si znanstveniki edini, da je treba o premikih tal in o tem, kako potresi vplivajo na zgradbe, še več vedeti.

Preživetje padca v ledenomrzlo vodo

Znanstveniki, ki raziskujejo, zakaj ljudje, ki padejo v ledenomrzlo vodo tako hitro umrejo, so ugotovili, da se telo po naravi na mraz odziva s hiperventilacijo. Sproži jo »sunkovit vdih, ki ga zalije voda in potopitev«, piše revija New Scientist. Hiperventilacije se ne da preprečiti. Zato je preživetje odvisno od tega, ali človeku ostane glava nad vodo, dokler ponovno normalno diha, to pa je po kakšnih dveh ali treh minutah.

Šport in dolgoživost

Nemci letno za šport porabijo skoraj 36 milijard mark oziroma 430 mark po osebi. Ta denar gre za »športna oblačila, opremo, urjenje, najemanje športnih terenov in klubska srečanja«, poroča Nassauische Neue Presse. Dobre tri milijone ljudi vadi v fitness studijih, še več milijonov jih teka. Ali pa športni navdušenci zato živijo dlje ali bolje od tistih, ki ostajajo doma? Ne ravno. V knjigi Physiologie des Menschen (Psihologija človeka) piše: »Prav gotovo ni prav posploševati, da je šport najboljše zdravilo.« Zakaj ne? Zato ker vsako leto več kot poldrugi milijon Nemcev obišče zdravnika zaradi športnih poškodb, ki so si jih nakopali ob koncu tedna ali na počitnicah. Knjiga opozori, da sta telovadba in šport za zdravje dobra le, »dokler izboljšanega počutja ne kvarijo nesreče oziroma kronične športne poškodbe«.

Ni obvezno govoriti resnice

Nedavni sodni procesi v Združenih državah so presenetili svetovno javnost in začudili navzoče. The New York Times je zapisal: »Tožilci so dolžni predstaviti resnico, medtem ko odvetniki branilci delujejo z drugačnimi nameni. Naloga odvetnikov branilcev je, da stranko oprostijo; zato porotnike ovirajo pri odločitvi (tako, da vsaj enemu teh ‚vcepijo‘ ravno pravšnji dvom) ali pa jih skušajo prepričati, da so obtožbe vse prej kot resne.« Stephen Gillers, učitelj pravne etike na newyorški pravni fakulteti, pravi: »Niso obvezani zagotoviti, da je oprostilna sodba pravilna. Poroti govorimo, da je sodna obravnava iskanje resnice, nikoli jim ne pravimo, da so odvetniki branilci obvezani, da se iz njih norčujejo.« Times še ugotavlja: »Velikokrat morajo odvetniki, ko so soočeni z dejstvi, ki očitno vpletajo stranko, za poroto ustvariti zgodbe. Porota naj bi te upoštevala namesto dejstev, za ta se namreč naj ne bi menila ter glasovala za stranko.« Kaj se zgodi, ko odvetniki vedo, da je njihova stranka kriva, pa ta vseeno vztraja, da zadeva gre pred poroto? Gillers pove: »Tedaj se odvetniki na sodišču vedejo kakor Uriah Heep, so narejeno ponižni in razglašajo, da povsem verjamejo v poštenost strankine zgodbe, čeprav vedo, da je 100-odstotno lažniva.«

Nove vrednote

Ruska mladina enako kakor ruska družba nasploh doživlja krizo vrednot. Nedavna raziskava v tamkajšnjem St. Peterburgu je razkrila, da mladina poudarja »občečloveške vrednote, te so zdravje, življenje, razširjena družina, ljubezen; pa tudi osebne kot so uspeh, poklicna pot, udobnost in gmotna preskrbljenost«, piše ruski časopis Sankt-Peterburgskiye Vyedomosti. Druge pomembne vrednote so povezane s starši, denarjem, blaginjo, srečo, prijateljstvom in znanjem. Zanimivo je, da sta ugled in osebna svoboda v mislih mladih zasedla predzadnja mesta. In kaj je na zadnjem? Poštenost. Poročilo sklene: »Ker vsi okoli njih lažejo, odraščajoči rod misli, da je [poštenost] brez vrednosti.«

Neuspešno desetletje

Cerkve v Veliki Britaniji so to desetletje razglasile za »Desetletje evangelizacije«. Kaj so dosegle v prvi polovici desetletja? Njihov predstavnik Michael Green je za Church Times povedal: »Težko je začeti evangelij prilagajati in tako odgovarjati na vprašanja, ki jih postavljajo navadni ljudje. Le malo znamenj vidim, da cerkve delujejo zunaj svojih zidov, da gredo z dobro novico med ljudi v skupnosti. [. . .] Težko bo kakor koli že vplivati na današnjo mladino, ki ne hodi v cerkev, in okoli 86 odstotkov vseh mladih v državi je takšnih.« Zakaj ni pravega uspeha? Green pove: »Slepimo se, da z našim načinom življenja delujemo nanje brez besed, strah pa nas je, da bomo vsakogar odvrnili.«

Drzni roparji

V Kanadi so 1994. tatovi oplenili vsako sedmo banko, toliko jih ne oropajo v nobeni drugi državi. V Italiji pa, kjer oropajo vsako trinajsto bančno podružnico, je videti, da so roparji bolj nesramni kot kjer koli drugje. Nekateri italijanski bančni tatovi se zakrinkajo ali celo uporabijo orožje. Drugi preprosto verbalno zagrozijo blagajnikom in dobijo gotovino. Nekaj roparjev si pomaga tudi s hipnozo, poroča The Economist. Italijanski bančni roparji so tudi zelo dejavni: v enem letu so po dvakrat oropali 165 bančnih podružnic, 27 po trikrat, 9 podružnic pa štirikrat. Koliko so si tako leta 1994 naropali? Enainšestdeset milijonov lir (ali 37.803 $), kar je po letu 1987 najmanj.

Novice o krokodilih

Nedavno so izkopali okamnjene čeljusti nekdaj živečega krokodila, »morda prvega znanega rastlinojedega člana« krokodilje družine, poroča revija Nature. Namesto dolgih zašiljenih zob, kakršne ima krokodil danes in se jih ljudje tako bojijo, ima ta davno živeči prednik ploščate, baje so ti bolj pripravni za žvečenje trave. Kaže tudi, da je žival, ki so jo kitajski in kanadski raziskovalci odkrili na griču blizu južnega brega reke Yangtze v provinci Hubei na Kitajskem, bila kopenski prebivalec, ne dvoživka. Velikost? Dolg je bil kakšen meter.

Povečavanje stresa

Nedavno opravljena študija v brazilskem Riu de Janeiro je, kot poroča Veja, odkrila, da dobrih 35 odstotkov ljudi išče zdravniško pomoč zaradi različnih mentalnih motenj. Za revijo so dr. Jorga Alberto Costa e Silva, direktorja za mentalno zdravje pri Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO), vprašali: »Kako lahko razložite te številke? Ali se je poslabšal svet ali so ljudje psihološko manj močni?« Odgovoril je: »Živimo v izjemno hitro spreminjajočem se času, kar konec koncev anksioznost in stres povečuje do mere, ki je doslej človeštvo še ni izkusilo.« Trdi, da je v Riu de Janeiro razširjeno nasilje eden od skupnih vzrokov za prenapetost. Pojasni tudi, da se ta često prevesi v postravmatske stresne motnje, ki »na ljudi, ko se znajdejo v ogrožajočih razmerah vplivajo tako ali drugače. Podnevi se glede vsega počutijo negotove. Ponoči pa imajo nočne more, s prizori, ko so njihova življenja znova in znova v nevarnosti.«

Zdravstvene razlike

Zdravstvene razlike med bogatimi in revnimi se še večajo. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je povprečna pričakovana življenjska doba ljudi, ki so se rodili in živijo v razvitih deželah, 76 let, tistih v manj razvitih pa 54. Leta 1950 je v revnih državah umrlo trikrat več novorojenčkov kot v bogatih, zdaj pa 15-krat več. V poznih osemdesetih je v revnih državah bila smrtnost zaradi nosečnostnih motenj 100-krat večja kot v bogatih. SZO še dodaja, da je za takšen rezultat krivo tudi to, da ima v revnih državah le slaba polovica prebivalcev čisto vodo in sanitarno ureditev. Po podatkih Združenih narodov se je število »najmanj razvitih držav«, 1975. leta jih je bilo 27, do leta 1995 dvignilo na 48. Na svetu živi 1,3 milijarde revnih ljudi in število se še viša.