Pogled v svet

Kraje v britanskih cerkvah

»Prostori čaščenja ne veljajo več za neoskrunljive,« poroča londonski The Sunday Times. Iz angleških cerkev kradejo svečnike, škofovske stole, medeninaste bralne pulte, srednjeveške vrče in starinske krstne kamne ter jih prodajajo kot vrtno okrasje. Ta nezakonita trgovina je mednarodna in ročni izdelki so ukradeni po naročilu. Neki pogrešan vitraj se je pojavil v tokijski restavraciji. Letne cerkvene izgube štejejo skoraj 7 milijonov dolarjev. Sedaj so namestili tja tehnološko spopolnjene varnostne naprave in najeli tovrstna podjetja, da pazijo na cerkvene prostore.

V Kanadi več splavov

Leta 1993 je bilo v Kanadi najvišje število splavov – 104.403 – kar je 2,3 odstotno povečanje od preteklega leta. Po The Toronto Star »znaša to 26,9 splavov na 100 živorojenih otrok«. Zakaj takšno povečanje? K temu so prispevale nekatere od vedno številčnejših zasebnih bolnišnic v državi, toda uradniki kanadske Zveze načrtnega starševstva poudarjajo, da so gospodarski pritiski »razlog številka ena za splavljanje«. Anna Desilets, izvršilna upravnica Dosmrtne zveze, skupine proti splavu, misli, da »lahek dostop do splava ljudi vodi, da ga rabijo kot sredstvo za nadzorovanje rojstev in to na stroške davkoplačevalcev«.

Dojenčki z aidsom

Caracaški El Universal poroča, da število venezuelskih dojenčkov z aidsom vznemirljivo narašča. »Prej so poročali od dva do šest otrok z aidsom na leto,« razlaga neki izvedenec, »sedaj pa imamo od dva do šest primerov na teden.« Dnevno narašča odstotek okuženih žensk, ki virus zatem prenesejo na svoje dojenčke. »Pomembno se je spomniti,« sklepa to časopisno poročilo, »da statistika Ministrstva za zdravje odseva samo vrh ledene gore.«

Vse več nasilnih žensk

»Ženske so vpletene v nasilje pogosteje kot v preteklosti,« ugotavlja kriminolog Tom Gabor z ottawske univerze. »Nasilje,« poroča časopis The Globe and Mail, »večkrat zagrešijo ženske, ki vodijo, kot pa tiste s podrejeno vlogo. Te niso služkinje moški zli genialnosti.« Obtožbe nasilnih zločinov proti odraslim ženskam so s 6370 v letu 1983 zrasle na 14.706 v letu 1993. Toda za večino nasilnih zločinov so še vedno odgovorni moški. Po Globu »je bilo leta 1993 88,6 odstotkov odraslih in 76,3 odstotke mladih, ki so bili obtoženi nasilnih zločinov, moških«.

Duhovniki in poroka

Avstralski časopis The Sydney Morning Herald je poročal o naraščajočem številu vplivnih katolikov, ki trdijo, da bi »konec vsiljenemu celibatu pomagal ustaviti upad duhovnikov«. Na celibat gledajo kot na glavno oplašilno sredstvo, ki mlade ovira, da bi vstopili v duhovniški poklic. Da bi osvetlil težavo, je Herald priskrbel nekaj povednih številk. V glavno središče za šolanje duhovnikov v Novem Južnem Walesu je med letoma 1955 in 1965 povprečno vstopilo največ 60 ljudi. Toda med letoma 1988 in 1994 je bilo teh le devet na leto. Namestnik upravnika drugega, sydneyjskega kolidža za duhovnike, je dejal, da bi ob strašnem pomanjkanju avstralskih duhovnikov dovoljenje za njihovo poroko bila kratkotrajna rešitev, ne pa dolgoročno zdravilo.

»Potrpežljive ubijalke«

Kot poroča International Herald Tribune, skušajo Združeni narodi zbrati 75 milijonov dolarjev, da bi pričeli odstranjevati 110 milijonov kopenskih min, kolikor jih je po ocenah v 64 državah. Izdelava protipehotne mine, ki ni večja od zavojčka cigaret, stane približno le 3 dolarje. Toda najti takšno mino in jo odstraniti iz zemlje stane od 300 do 1000 dolarjev. Njihovo odstranitev ovira še druga težava. Predstavnik Združenih narodov je dejal: »Vsako leto več kot 100-tim milijonom že nastavljenih protipehotnih min dodajo 2 milijona novih.« Izvedenci se strinjajo, da bodo pretekla še desetletja, predno bodo svet očistili tistega, kar kambodžijski general opisuje kot »potrpežljive ubijalke, ki nikoli ne zgrešijo«.

Samomori z mostu

Odkar so leta 1937 v San Franciscu odprli slavni most Zlata vrata, je z njega skočilo in tako naredilo samomor več kot tisoč ljudi. »V tem, da se nekdo ubije, ker skoči z mostu Zlatih vrat, je nekaj romantičnega, privlačnega. Tam je tako čudovito. Buri neko posebno domišljijo,« je dejal Richard Seiden, strokovnjak za samomore. Le nekaj je skakalcev, ki so preživeli in pripovedujejo svojo zgodbo, kar pa ni presenetljivo, saj so udarili v vodo s 120 kilometri na uro. To jim je navadno raztrgalo notranje organe. Neka raziskava je odkrila, da se je od 500 ljudi, ki so jih prepričali, da niso skočili, pozneje ubilo manj kot 5 odstotkov.

Smrtni primeri, povezani s prometom

Danes je v Argentini največ prometnih nesreč na svetu, ki se končajo s smrtnim izidom, saj glede na argentinski časopis Clarín na vsakih 100.000 prebivalcev umre 26 ljudi. V državi je leta 1993 bilo 8116 tako povzročenih smrti. Leta 1994 je številka narasla na 9120. Vendar je že v prvih šestih mesecih leta 1995 bilo več kot 5000 smrtnih primerov, povezanih s prometom. Leta 1994 je bilo 25 odstotkov vseh žrtev pešcev. Samo v pokrajini Buenos Airesa se je število smrtnih primerov v prometnih nesrečah povečalo za 79 odstotkov. Velik odstotek teh nesreč pripisujejo napačni presoji voznikov pri prehitevanju drugih vozil.

Otroci, ki kadijo

Poročilo za leto 1993/94 kaže, da v Veliki Britaniji kadi vedno več otrok. Število kadilcev, starih od 11 do 15 let, je naraslo z 10 na 12 odstotkov. To povečanje je dvakrat večje od tistega, kar so za leto 1994 pričakovali vladni zdravstveni uslužbenci, opaža časopis Independent. Čeprav je število odraslih kadilcev upadlo, pa še vedno kadi kakih 29 odstotkov britanskih moških in 27 odstotkov žensk. Poročilo končuje: »Da bi pomembno vplivali na odnos najstnikov do kajenja, bi ga odrasli morda morali opazneje zmanjšati.«

Ustna higiena za starejše

»Ustna higiena je za starejše lahko stvar življenja ali smrti,« pravi Asahi Evening News. Japonski znanstveniki so sklenili, da »lahko starejši ljudje zmanjšajo tveganje pljučnice enostavno s ščetkanjem zob«. V raziskavi, ki je zajemala 46 starejših ljudi, so bolničarke skupini 21-ih temeljito umivale zobe vsak dan po kosilu. Njim so dva do trikrat tedensko tudi pregledali higieno zob. Po treh mesecih so ugotovili, da je teh 21 imelo vročino deset dni manj kot 25 drugih, ki tega niso bili deležni. Boljše zdravje so pripisali odsotnosti ustne bakterije. Prejšnja raziskava sklepa, da »pljučnico pogosto povzročijo slina ali delci hrane, ki jih kdo nehote vdihne,« je dejal časopis.

Nesmrtnost naprodaj?

»Za 35 dolarjev je lahko nesmrtnost vaša,« razglaša eugenski Register-Guard iz Oregona, ZDA. Mikrobiolog James Bicknell vam ponuja, da bo shranil vaš DNK, in tako bo, kot pove časopis, »ljubeči potomec v nekem prihodnjem stoletju lahko uporabil biološke podatke v DNK-ju in naredil vašo kopijo«. Dr. Bicknell prodaja DNK opremo, ki jo sestavljajo koščka sterilne gaze in posodica s tekočino. »Z gazo potegnete po notranji strani lic,« pravi, »jo vstavite v tekočino in pošljete nazaj k meni.« On zatem iz celic, ki ste jih pobrali z gazo, izloči DNK in ga odloži na nekakšen filtrirni papir. Tega shrani v cevko v aluminijasti škatlici, na kateri je vtisnjeno vaše ime, in lahko jo postavite na ogled, kamor želite. Guard pravi: »Zaveda se, da ljudje hranijo pepel svojih mrtvih, šopke kodrov in ostrižke njihovih nohtov. Škatlica z DNK-jem je nekaj, kar lahko nasledijo vaši vnuki.«

Genska terapija kritizirana

Ko so znanstveniki pred šestimi leti prvič pričeli z gensko terapijo pri ljudeh, so bili njihovi upi zelo visoki. Pričakovali so, da bodo sčasoma z vbrizgavanjem popravljalnih genov svojim bolnikom zdravili njihove prirojene genetske bolezni. Upali so tudi, da bodo vbrizgovali genetsko snov, ki bo povzročila samouničenje škodljivih celic, kakršne so rakaste. Toda terapijo so po zelo vnetem raziskovanju pričeli napadati. International Herald Tribune navaja: »V vsej tej ponorelosti še ni bilo niti enega samega objavljenega poročila o kakem bolniku, ki bi mu genska terapija pomagala.« Vodilni znanstveniki se bojijo, da k raziskovanju priganjajo komercialne in osebne koristi, namesto skrb za bolnike. Ena težava je, da telesni imunski sistem napade in uniči celice, s katerimi zdravi genska terapija, saj jih ima za tuje.