Kako hranljiva je vaša hrana
Od dopisnika Prebudite se! iz Brazilije
Kako izbirate svojo hrano? Kdaj jo kupujete, kateri dejavniki vplivajo na vas? Je to modno pakiranje? Cena? Enostavnejša priprava? Prepričljive trditve v reklamah? Ali pa samo videz in okus hrane? Pravilna izbira lahko odkrije, ali jeste hranljivo ali nizkokakovostno hrano, se vam zdravje izboljšuje ali pa slabša.
REVŠČINA je glavni vzrok nedohranjenosti. Medtem ko mnogi niso v skrbeh za hrano, pa milijoni le redko zaužijejo hranljiv obrok. »Doma pojemo vse, kar koli lahko najdemo,« pravi brazilski zidar, oče šestih otrok. Ponavadi je to star kruh in vodéna kava ali pa riž in fižol. V resnici kar 20 odstotkov svetovnega prebivalstva trpi zaradi lakote, kot poroča Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. Lakota je res zelo razširjena v nekaterih Afriških državah, vendar je tudi v Aziji veliko lačnih ljudi. Celo v Združenih državah poročajo, da 12 odstotkov prebivalstva oziroma 30 milijonov ljudi nima dovolj hrane.
Slaba prehrana ni samo škodljiva, ampak lahko povzroči tudi smrt. »Nedohranjenost, ki je posledica slabih hranitvenih navad otrok, zahteva desetkrat več življenj kot dejanska lakota,« opaža raziskovalec William Chandler. »Skupaj z diarejo je nedohranjenost glavni vzrok smrti v svetu.« UNICEF (Sklad združenih narodov za otroke) poroča: »Nobena epidemija, poplava, niti kateri koli potres ali vojna ni nikoli vzela življenja 250.000 otrokom v samo enem tednu.« Toda to je število otrok, ki po celem svetu umrejo zaradi nedohranjenosti in posledičnih bolezni, kot ugotavlja UNICEF. Pravzaprav je škoda, ki jo povzroči nedohranjenost, neprecenljiva: učna sposobnost je vse manjša, delovna moč slabi, produktivnost in kvaliteta dela padata.
Toda ustrezno uživanje primerne hrane lahko premaga nezadostno prehranjevanje in stranske učinke, kot so anemija in druge bolezni. Državna pomoč v obliki šolskih kosil in ljudskih kuhinj lahko na nekaterih področjih zmanjša nedohranjenost, toda po poročilu UNICEF-ovih uradnikov se letno potrebuje 25 milijard dolarjev, da bi manj otrok umrlo zaradi diareje, pljučnice in ošpic. ,Veliko denarja,‘ bi kdo lahko rekel. Toda kot se poroča, je to toliko, kot Američani porabijo za športno obutev in Evropejci za vino v enem letu. Naslednji izziv pa je zmanjšati izgube. Čeprav je po ocenah 32 milijonov Brazilcev lačnih, brazilsko ministrstvo za kmetijstvo poroča, »da izgube [vredne 1,5 milijarde dolarjev] pri transportu ali skladiščenju pridelkov povzročajo primanjkljaj 18-ih do 20-ih odstotkov državne kmetijske proizvodnje«. Veliki problemi v kmetijstvu, pri namakanju, skladiščenju hrane in transportu se pojavljajo pri večini narodov; kljub temu pa je zemlja še vedno zmožna priskrbeti dovolj hrane za vse. Kako se lahko torej spoprimete z izzivom nahraniti vašo družino?
Denar ni dovolj
V državah v razvoju ljudje pogosto potrebujejo dve ali tri zaposlitve, da uspejo nahraniti svojo družino. V Braziliji letno zapusti družino in prijatelje 1,5 milijona ljudi ter se preseli v večja mesta, da bi našli zaposlitev in hrano. Čeprav je zdravje do določene mere odvisno od tega, kaj ljudstvo jé, pa gre večina njihovega proračuna za obleke, stanovanje in prevoz.
K sreči pa so osnovna živila, kot so riž, fižol, koruza, krompir, kasava in banane, dopolnjena z mesom in ribami, glavni vir prehrane za družine po vsem svetu. Brazilski strokovnjak za prehrano, José Eduardo de Oliveira Dutra, je izjavil: »Kombinacija fižola in riža ima zelo visoko hranilno vrednost. S tako enostavno in poceni prehrano je mogoče ustaviti lakoto [v državi].« Da, morda je tam, kjer živite, razpoložljiva poceni in hranljiva hrana. Ali pa jo lahko celo sami pridelate.
Čeprav imate morda dovolj denarja, ali kupujete hranljivo hrano za vašo družino? Ali pa na vas vpliva premeteno in vztrajno delanje reklam, da bi kupili slaščice ali nizkokakovostno hrano in tako zanemarjali potrebo po proteinih, mineralih in vitaminih? Je okus privlačnejši od koristnosti? The World Book Encyclopedia pravi: »Da bi ljudje dosegli in ohranili dobro zdravje, morajo imeti osnovno znanje o človeškem telesu in njegovem delovanju. Šele takrat lahko odločajo, kaj jim bo ali ne bo pomagalo oziroma ali bo škodovalo njihovemu zdravju. Učenje o zdravju bi moralo biti del izobraževanja vsakega človeka.«
Res je, da ne živimo samo za jedačo, toda hrana je nujno potreben del našega življenja. Biblija govori, da je dobra jed nagrada za marljivo delo, ko pravi: »Pa tudi to, da kdo jé in pije in se veseli dobrega pri vsem svojem trudu, je dar božji.« (Propovednik 3:13, EI) Ali gledate na zdravo hrano kot na koristno in potrebno? Če da, potem prosim preglejte naslednji članek, ki govori, kako lahko primerna prehrana koristi vam in vaši družini.