Pogled v svet

Se mora katoliška Cerkev česa kesati?

Papež Janez Pavel II. v pismu katoliškim kardinalom spodbuja cerkev, naj prizna napake, ki so jih zagrešili »njeni ljudje, v njenem imenu«, in naj se jih pokesa. Papež priznava, da so bile »prisilne metode, ki so kršile človekove pravice« in jih je uporabljala cerkev, »nato pripisane totalitarnim ideologijam 20. stoletja«, piše rimska La Repubblica. Toda česa se mora katoliška Cerkev kesati? »Veliko stvari,« priznava vatikanski poročevalec Marco Politi. »Lova na čarovnice, sežiganja ob kol privezanih krivovercev, grozenja znanstvenikom in svobodomislecem z mučenjem, podpiranja fašističnih režimov, pokolov v Novem Svetu pod simbolom križa«, da ne omenjamo, »da se je imela za popolno skupnost, skrbnika absolutne moči nad vestjo« in »mišljenja, v določenih obdobjih zgodovine, da je papež res namestnik Kristusa — teološko bogokletstvo«.

Rešite žuželke

Brez žuželk in drugih nevretenčarjev bi se »zemljin ekosistem zrušil, ljudje in drugi vretenčarji bi obstali verjetno le nekaj mesecev, planet pa bi večinoma postal last alg in gob«, piše The New York Times. Glede na nedavno raziskavo je članek v Timesu opozoril, da bi se morali, kot za zaščito kitov, tigrov in drugih ogroženih vrst, kar je sedaj tako priljubljeno, zanimati tudi za zaščito nevretenčarjev. Ta mala bitja skrbijo za številne pomembne ekološke procese, tudi za porabo razkrajajočih snovi, opraševanje rastlin, raztrosevanje semen in uničevanje odpadkov. Samo v Združenih državah ljudje vsako leto ustvarijo približno 130 milijonov ton odpadkov, živina pa nadaljnjih 12 milijard ton. Neki strokovnjak poroča, da 99 odstotkov teh odpadkov »domnevno razkrojijo nevretenčarji«.

Kačin razcepljen jezik

Kako kači koristi razcepljen jezik? Po poročilu International Herald Tribune kači jezik pomaga slediti poti vonja, podobno kot naši dve ušesi delujeta skupaj, da zaznata smer zvoka. Ko kača išče plen ali partnerja, izteguje jezik, njegova konca pa daje narazen, kolikor je mogoče. Tako na dveh krajih preizkuša moč vonja, kar ji omogoča ugotoviti, kje je žival, ki jo želi najti.

»Velike moralne zmote v zgodovini«

»Vse, kar zgodovina ve povedati o vatikanskem odnosu do holokavsta, kaže na eno od največjih moralnih polomij v zgodovini — od katere se tudi sama katoliška Cerkev še vedno ni opomogla,« piše časnikar James Carroll v The Boston Globe. Za potrditev je navedel naslednje zgodovinske podatke: »1929 — lateranska pogodba med Mussolinijem in Pijem XI. je dala Vatikanu svobodo in denar, Vatikan pa Mussoliniju potreben prestiž. [1933] — Vatikan sklene konkordat s Hitlerjem, njegov prvi mednarodni uspeh. [. . .] 1935 — Mussolini napade Abesinijo. Katoliški škofje blagoslavljajo italijanske čete [. . .]. 1939 — Mussolini je izdal odlok, s katerim je Judom v Italiji odvzel pravice. Papež ne reče nič. [. . .] 1942 — papež od italijanskih vojaških duhovnikov dobi poročila o iztrebljanju Judov. V svojem božičnem sporočilu obžaluje usodo ,nesrečnih ljudi‘, ubitih zaradi svojega porekla, ne omeni pa Hitlerja, Nemčije ali taborišč smrti. Beseda ,Jud‘ ponovno ni uporabljena. [. . .] 1943 — Nemci začnejo seganjati Jude v Italiji, celo v Rimu, v bližini Vatikana. Papež še vedno molči.«

Razdejan svet

Na začetku leta 1994 je svet uničevalo 43 vojn, kot poroča institut za politiko na Hamburški univerzi, Nemčija. Ecumenical Press Service komentira poročilo in zapiše, da je bilo v Aziji 22 vojn, v Afriki 13, v Latinski Ameriki 5 in 3 v Evropi. Institut je tudi ugotovil, da je bilo v 50-ih letih vsako leto povprečno 12 vojn. V 60-ih se je število povečalo na 22, danes pa se je to število skoraj podvojilo.

Rod iz leta 1914

Leta 1984 je od 4,743.826 moških in žensk v Združenih državah, ki so sodelovali v prvi svetovni vojni, živelo le še 272.000 oseb (Awake!, 8. april 1988). Kot poroča ministrstvo za vojne veterane, se je to število zmanjšalo na okrog 30.000 oseb, katerih povprečna starost je 95 let. Vendar je leta 1992 še vedno živelo 61,486.000 oseb iz rodu, rojenega leta 1914 ali prej.